Naprej na vsebino

Ali se v času koronavirusa lahko ločim?

Zaradi preprečevanja širjenja okužbe z novim koronavirusom so nam odredili izolacijo, zadrževanje znotraj doma, kot ukrep, ki da bo pomagal zajezili širjenje virusa. Tako smo omejeni na sorazmerno majhen življenjski prostor, ki se je še zmanjšal s prepovedjo zapuščanja lastne občine, pa kako velika je že ta. Jasno je, da je slednji ukrep nesorazmeren, saj mestna občina pomeni nekaj povsem drugega kot pa, na primer Občina Osilnica, ki šteje 269 prebivalcev ali Občina Odranci, ki meri le 7 km². Po drugi strani pa so se zaprla vrata vrste dejavnosti, ki po eni strani pomenijo konec družabnega življenja, po drugi pa, da so ljudje doma, znotraj štirih sten, kar pomeni zrušenje življenjskega ritma, kot smo ga živeli dolga leta. Ljudje se v tem času spopadajo s strahom, zaskrbljenostjo, s hudimi depresijami, stresi in negotovostjo kaj bo jutri, kako dolgo bo vse to trajalo in kakšne bodo posledice. In te bodo. Posledica zdravstvene krize bo zagotovo gospodarska kriza in pa psihološka kriza, ki se je večina ljudi še ne zaveda.

Eksistenčne skrbi, skrb za lastno zdravje, negotovost kdaj bo vega tega konec in bo življenje spet normalno in kolektivni pritiski ter občutki krivde, ki nam jih vsiljujejo mediji, pa lahko predstavljajo takšno breme za posameznika, da ta tega s samoregulacijo ne zmore več uravnavati. Ti intenzivni občutki povzročijo, da je lahko neko povsem nepomembno dejanje partnerja dovolj, da drugi vzkipi in se vname spor. Izolacija, v katero smo prisiljeni, nam pokaže, kakšni so naši odnosi. Zaradi hitrega tempa življenja in številnih, tudi nepotrebnih obveznosti, nam primanjkuje pristnega stika, tako s seboj, kot s svojimi najbližjimi. Zdaj pa smo prisiljeni v neko obliko dopusta, v katerem smo obsojeni zgolj na dom, partnerja, najbližje, s katerimi ne znamo več kvalitetno sobivati. V kombinaciji s stresom in negotovostjo je to napor, ki ga marsikdo ne zmore več, še posebej, če so bile težave že prej in sta partnerja živela mimo drug drugega in sta se pred tem umikala v svet, ki ga zdaj začasno ni več: v delo, v športne aktivnosti, v družabno življenje, k drugi osebi, torej k vsemu tistemu, kar sedaj nenadoma ne obstaja več. In temelji odnosov se podrejo. Še posebej, če je prisotno še nasilje, v kakršni koli obliki. V takšnih primerih morda ravno ta situacija predstavlja neke vrste prelomnico za nov začetek. V tem času bo namreč marsikdo na novo ovrednotil svoje življenje, odnose, sebe in dobil pogum za prekinitev takšnega odnosa.

Čeprav v takšnih, kriznih razmerah, ni dobro sprejemati drastičnih odločitev, ki bi utegnile močno vplivati na naše življenje, smo tako pri bistvu problema: razveza zakonske zveze v času restrikcij zaradi koronavirusa.

Razveza zakonske zveze oziroma ločitev, kot ta institut velikokrat imenujemo pogovorno, prav gotovo ni prijetna izkušnja za nikogar od vpletenih, vendar nemalokrat predstavlja edino možnost, da lahko normalno nadaljujemo s svojim življenjem.

Družinski zakonik o prenehanju zakonske zveze nima ravno veliko določil, saj o njej govori le pet členov. Tako ta v 98. členu določa, da če je zakonska zveza iz katerega koli vzroka nevzdržna, sme vsak zakonec zahtevati razvezo zakonske zveze, sodišče pa v primeru razveze odloči tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s starši v skladu s tem zakonom. Načeloma zakon pozna razvezo na podlagi sporazuma zakoncev (sporazumno razvezo) in razvezo na podlagi predloga oziroma tožbe, če se zakonca v naprej ne moreta sporazumeti o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s starši v skladu z določbami zakonika in če nista predložila v obliki izvršljivega notarskega zapisa sklenjen sporazum o delitvi skupnega premoženja, o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, in o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen.

Pri sporazumni razvezi zakonik spet razločuje dve možnosti, sporazumno razvezo na sodišču in sporazumno razvezo pri notarju, katere pogoj je, da zakonca, ki se želita razvezati, nimata skupnih otrok, nad katerimi izvajata starševsko skrb in se sporazumeta o delitvi skupnega premoženja, o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, v katerem živita, in o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen. Pri notarju se nato sestavi notarski zapis sporazuma zakoncev o razvezi zakonske zveze, ki je razvezana z dnem podpisa notarskega zapisa. Notarski zapis pa je pravna podlaga za vpis razveze zakonske zveze v matični register.

Vendar zakonik pozna še eno dodatno oviro oziroma pogoj, ki ga je potrebno izpolniti pred razvezo: skladno s 200. členom Zakonika sta se zakonca, preden vložita tožbo ali predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze, dolžna udeležiti predhodnega svetovanja pri centru za socialno delo, kar je procesna predpostavka razveznega postopka. Predhodno svetovanje ni potrebno, če zakonca nimata skupnih otrok, nad katerimi imata starševsko skrb, če je eden od zakoncev nerazsoden, če ima eden od zakoncev neznano prebivališče ali je pogrešan ali če en ali oba zakonca živita v tujini. Kot opredeljuje zakonik je namen predhodnega svetovanja pomagati zakoncema, da ugotovita, ali so njuni odnosi omajani do te mere, da je postala zakonska zveza za vsaj enega od njiju nevzdržna, ali obstaja možnost za ohranitev zakonske zveze.

Skladno z določbami Zakona začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-COV-2 (CPVID-19), sodišča do 01. julija 2020 opravljajo naroke in odločajo le v omejenem obsegu sodnih zadev, ki štejejo kot nujne zadeve. Razveze po Zakonu o sodiščih ne štejejo med nujne zadeve (kamor spadajo, primeroma nepravdne in izvršilne zadeve v zvezi z vzgojo in varstvom otrok ter preživninskimi obveznostmi, ki izhajajo iz zakona ), kar praktično pomeni, da se do vzpostavitve rednega dela sodišč ni mogoče razvezati. Oviro predstavlja tudi omejeno delo centrov za socialno delo glede predhodnega svetovanja kot procesne predpostavke.

Vendar pa le obstaja varianta za zakonca, ki nimata skupnih otrok, nad katerimi bi izvajala starševsko skrb in ki sta se sporazumela o delitvi skupnega premoženja, o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, v katerem živita, in o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen. Glede na določbe že omenjenega Zakona začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-COV-2 (CPVID-19), predsednik Notarske zbornice Slovenije še ni sprejel ukrepa popolnega zaprtja notarskih pisarn, tako da, zaenkrat, te še obratujejo in sicer od 24. marca 2020 dalje vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek od 9. do 12. ure in ob sredah od 13. do 17. ure.

Tako je sporazumno razvezo, seveda pod zgoraj navedenimi pogoji, mogoče doseči pri notarjih, do nadaljnjega.

Komentarji

avatar
  Prijava na obveščanje  
Obvestila o

Prijava na e-novice