WHO »spregledal« stanje na Kitajskem in globalizacijo!
V uredništvo Slovenca smo prejeli pismo primarija Janeza Remškarja, doktorja medicine. Doktor Remškar je kariero začel kot specializant in nato kot specialist na tedanjem Inštitutu za tuberkulozo in pljučne bolezni Golnik. Kasneje je bil med drugim direktor splošne bolnišnice Jesenice in predsednik sveta UKC Ljubljana. Bil je tudi generalni direktor direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje. Med letoma 2011 in 2013 je bil zaposlen kot svetovalec strokovne direktorice UKC Ljubljana, nato pa dve leti generalni direktor Onkološkega inštituta Ljubljana. Od leta 2015 je upokojen. Od leta 2018 je dr. Remškar tudi član izvršilnega odbora Slovenske ljudske stranke.
Njegovo pismo navajamo v celoti.
Lahko da mi bo kdo očital, da se vtikam v stvari, ki jih ne poznam! Lahko in morda tudi upravičeno in, če bo tako, se bom tudi opravičil. Ob dogajanju, izvoru, širjenju in reakcijah stroke in oblasti v državah po svetu in pri nas, imam vtis, da nas je korona virus vse presenetil. Kako je to mogoče?
Dovolim si razmišljati po svoje in kot zdravnik, ki se sicer nisem kaj prida ukvarjal z epidemiologijo, pa vendar. Sem internist. Vsaj na začetku svojega dela sem moral vedeti nekaj o tuberkulozi in s tem tudi o epidemiologiji. Verjamem, da danes specialisti epidemiologije vedo veliko o načinu širjenja bolezni, vzrokih in vsem ostalem, kar sodi v njihovo specializacijo. Prav zaradi tega me čudi sedanja reakcija stroke, ki pojava korona virusa na Kitajskem, tak je moj vtis, ni jemala resno. In ga tudi še sedaj ne jemlje resno. Očitno so še marsikje v svetu pred varnostjo in varovanjem življenja v ospredju ekonomski interesi. Da tudi to je človeško. In ne samo to. Pri nas imamo ljudi, politično in ideološko motivirane, ki tudi v izjemno težkih okoliščinah, v vsaki odločitvi vlade iščejo napake, namesto, da bi svetovali in pomagali reševati stanje s številnimi neznankami, tako na področju zdravstva, medicine, kot tudi na področju ekonomike. Preveč je neznank, da bi se sedaj spotikali sami nad seboj. Apeliram, da se sedaj skupaj, brez delitev na leve in desne, lotimo sovražnika, ki je pri nas, in je v resnici prišel od zunaj! Zakaj?
Sam imam nekaj vprašanj, glede na to, da sem v zadnjem času pregledal nekaj literature. Na osnovi tega se mi zastavljajo vprašanja za vodstvo WHO (svetovna zdravstvena organizacija) in tiste, ki delujejo na sedežu evropskega dela WHO v Köbenhavnu in tudi za vse epidemiologe.
Naj začnem pri vprašanjih za WHO.
- Ali je WHO globalna zdravstvena organizacija in nanjo ne sme in ne more vplivati politika? Odgovor bi moral biti 100 odstotkov pritrdilen!
Če je tako, slede naslednja vprašanja.
- Kako je WHO reagiral ob epidemiji SARS-a leta 2002 v smislu vedenja, poznavanja, možnosti izvora in preprečevanja izvora in preskoka virusa na človeka?
- Ali na WHO poznate uspehe Tajvana v preprečevanju pandemije s koronavirusom, ki so jih na otoku pripravili kmalu po izkušnjah z SARS-om?
- Zakaj WHO sveta ni informirala (podatka o tem, da bi, nisem našel) s sprejetimi ukrepi Tajvana, kmalu po epidemiji SARS-a leta 2002 (zakonodaja glede kontrole potovanj-prihodov, gibanja blaga, ekonomije, šolstva in celo možnosti uparjanja podatkov iz potovalnih agencij, carinske uprave in vseh potujočih s podatki iz zdravstvenih zavarovanj), ki so se sedaj izkazali za učinkovite?
- Kaj je bilo narejenega, na osnovi izkušenj z SARS-om, na področju priprav po svetu v smislu preprečevanja hitrega širjenja? Ali so bile izdelane smernice za obrambo pred nevarnimi virusi, uporabne tudi v »zahodni« kulturi?
- Zakaj je Tajvan, kot urejena država, tudi na področju zdravstva, v WHO le opazovalec, medtem ko je Kitajska, vir širjenja drugega nevarnega virusa v zadnjih 20. letih, redni član WHO?
- Kaj je naredila WHO ob poznavanju prehranjevalnih navad na Kitajskem in s tem povezanim tveganjem za človeštvo?
Še več je vprašanj, tako za WHO, kot tudi epidemiologe, tudi naše. Sam dobro poznam možnosti današnje informiranosti na področju medicinske stroke in enostavno ne razumem, kako so epidemiologi pri nas in v Evropi tako zaspali. Po drugi strani pa v sklopu svetovne politike razumem ravnanje Kitajske glede Tajvana in njegovega članstva v WHO. Bojim se, da so bili za »miroljubnim« ravnanjem Evrope in sveta do Kitajske, ekonomski interesi. To se nam bo sedaj vrnilo z obrestmi. Slovenija, Evropa in svet bodo zaradi sedaj več kot očitno ne pravočasnega ukrepanja in pred časom prisotne spravljivosti do Kitajske, plačal visoko ceno. In danes, 30. 3. 2020, še ne vemo kakšna ta cena bo. Koliko bomo imeli umrlih, koliko časa bo vse gospodarstvo na čakanju in kaj nas čaka jutri. Če razmišljam prav, bi ta vprašanja morala biti zastavljena pred WHO že kmalu po letu 2002 in poznani bi moralo biti tudi ukrepi, ki so jih pravočasno načrtovali v nekaterih sosedah Kitajske. Vsi bomo doživeli rezultate egoistične politike posameznih voditeljev. Več kot jasno je, da moramo imeti pred očmi, da nas lahko trenutno egoistično pozitivni ekonomski rezultati z neverjetno močnim udarcem udarijo po glavi.
Dovolite, da dodam, da se nam nekaj podobnega dogaja tudi na področju podnebne krize. Vsak gleda le svoj problem, skupni problem pa odlagamo. Do kje? Do kdaj? Ali nas bo srečala pamet?
Zaključek: v tem času nam zaradi mnogih neznank ostaja disciplina, previdnost, upoštevanje navodil in predvsem čim večja izolacija od okolice.
prim. Janez Remškar, dr. med.
Powered by Contextual Related Posts
