Živinoreja velja v Sloveniji za eno izmed najpomembnejših kmetijskih dejavnosti. Poznamo pa različne oblike živinoreje. V hribovitih predelih prevladuje pašna živinoreja, medtem ko v predelih pretežno hlevska. Intenzivna hlevska živinoreja je po Sloveniji precej razširjena. V Sloveniji je živinoreja predvsem zaradi hribovitega sveta bolj razvita kot pa druge panoge kot so na primer poljedelstvo. Ima pa velik vpliv tudi na okolje.
Kakšen vpliv ima živinoreja na okolje?
Živinoreja v Sloveniji pa se spopada tudi z izzivi. Poleg ohranjanja gospodarstva in kulturne krajine se ukvarja tudi z okoljskimi izzivi in dobrobitjo živali. Med živinorejskimi panogami sicer prevladujejo govedoreja, prašičereja, reja perutnine, čebelarstvo in druge. Živinoreja je tista panoga, ki je v Sloveniji največji izziv toplogrednih plinov. To po svojih podatkih ugotavlja med drugim tudi organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo. Živinoreja naj bi bila odgovorna za vsaj 15 odstotkov antropogenih izpustov toplogrednih plinov. Živinoreja je glavni vir izpustov po svetu in tudi v Sloveniji. Med največje onesnaževalce spadajo ZDA, Kanada, Brazilija, Avstralija, Nova Zelandija in druge. Med največ izpustov pripomore govedoreja. Živinoreja je tudi eden izmed vodilnih razlogov za krčenje gozdov, porabi veliko vode in je krivec tudi za proizvodnjo več toplogrednih plinov prav tako tudi za krčenje tropskega deževnega pragozda in izumrtje več vrst živali in rastlin. Posledice, ki jih s seboj prenaša prevelika živinoreja so tudi onesnaževanje in poraba vode, proizvodnja velike količine odpadkov, izrabljanje oceanov, morij in deževnega gozda in proizvodnjo več toplogrednih plinov. Živinoreja je odgovorna za nastanek 18 odstotkov toplogrednih plinov, česar ne presežejo niti skupni izpušni plini celotnega transporta. Statistike, ki ne pravijo v prid živinoreji pa kažejo tudi na to, da je prevelika živinoreja odgovorna za 91 odstotkov uničenja amazonskega pragozda in da je kar 10,8 milijonov hektarjev gozda bilo posekanih na račun proizvodnje palminega olja. Kmetija, ki ima številsko 2.500 krav, proizvede enako količino odpadkov kot pa jo proizvede mesto, ki ima 411.000 ljudi. V ZDA živinoreja proizvede kar 52.000 kilogramov odpadkov na sekundo. Letno je tudi na račun živinoreje proizvedenih 130-krat več živalskih kot pa človeških odpadkov. Statistike in realno stanje glede pretirane živinoreje torej niso niti malo spodbudne in dobro je ne samo razmišljati o rešitvah, temveč jih tudi vedno bolj uvajati v naše življenje, tako na posameznikovi ravni kot tudi na kolektivni.
Kakšne so rešitve glede živinoreje in onesnaževanja?
Emisije, ki so povzročene s pomočjo živinoreje, se naj bi do leta 2050 dvignile za 80 odstotkov kar je zaskrbljujoče dejstvo. Kako pa to zmanjšati? Ena izmed rešitev je, da je potrebno ohranjati rodovitnost kmetijskih površin in se zavzemati za povečevanje humusa v tleh s setvami zasevkov. Vse bolj prihaja v ospredje tudi ekološko kmetovanje oziroma ekološka živinoreja. Konvencionalno kmetovanje oziroma živinoreja sicer izpolnjujeta osnovne namene, ki ga ima živinoreja, torej pridelava zadostne količine hrane, toda onesnaževanje pa je ena izmed dilem, pred katero si ne moremo več zatiskati oči. Ena izmed rešitev je ekološka pridelava. Ekološko kmetijsko pomeni tudi pridelavo visoko kakovostne hrane, ki je ekološko neoporečna. Prav tako pomembno vpliva na javne dobrine in ohranjanju celotnega okolja. Slovenija ima med drugim ravno zaradi različnih naravnih danosti ter bogate biotske raznovrstnosti tudi odlične možnosti za ekološko kmetovanje, ki je med potrošniki vedno bolj cenjeno. Ekološko kmetovanje s seboj prinaša marsikatero prednost, med katerimi je tudi zmanjšanje negativnega vpliva na okolje, ter ohranjanje pestrosti živalske in naravne simbioze. Gensko spremenjena prehrana in manipulacija pri proizvodnji hrane pa danes tako ali tako presega vrhunec človeškega grobega poseganja v naravo in njene ritme. Trajnostno kmetovanje, ki skrbi za to, da upošteva kmetovanje med drugim tudi seveda živinorejo kot celoten sistem, je tudi bolj naklonjeno k prijazni reji živali, prispeva k zdravju in dobremu počutju, prav tako pa daje poudarek tudi na ohranjanju rodovitnosti tal. Ekološka pridelava je vsekakor ena izmed najbolj neizkoriščenih priložnosti, ki jih imamo v Sloveniji. Kmetje kot posamezniki, ki se lotevajo ali pa se še bodo lotili ekološkega kmetovanja in tudi živinoreje, pa lahko nov način življenja in kmetovanja izkoristijo tudi v pridelke z višjo dodano vrednostjo. V Sloveniji pa se na tak način lahko pripomore tudi k boljši samooskrbi z ekološkimi in zdravimi izdelki, ki niso uvoženi iz drugih držav in niso vprašljive kakovosti. V Sloveniji je trenutno ekoloških le približno 5 odstotkov kmetij. Največji potencial pa mnogi strokovnjaki vidijo tudi v ekološki pridelavi pri govedu, podobno je tudi pri mleku in zelenjavi. »Ekološkim trendom« pa že precej bolj sledijo pridelovalci sadja in žit, ki imajo dele svojih površin namenjene ekološki pridelavi. Potrošniki so vedno bolj zavzeti tudi za spoštljivo ravnanje z živalmi, ki so namenjene za prehrano. To velja za vse živali, za katere je zaželeno, da so v prosti reji. Najhitrejša in najbolj trajnostna rešitev pa je tudi nov način prehranjevanja. Zmanjšanje prehranjevanja z mesom in mesnimi izdelki ali pa za nekatere tudi povsem rastlinska prehrana. Človek, ki se prehranjuje z rastlinsko prehrano namreč proizvede kar 50 odstotkov ogljikovega dioksida manj. Trendi glede prehranjevanja tudi zgolj z rastlinsko prehrano se sicer vse bolj uveljavljajo, toda kolikor smo si ljudje med seboj različni, bo tudi to za nekatere bolj veljalo kot za druge, oziroma se človeštvo množično na spremenjen način prehranjevanja verjetno ne bo privadilo kar čez noč, toda postopoma pa so spremembe verjetno kar neizbežne.
Powered by Contextual Related Posts
