»Mega paket 1.0« bo poskrbel za marsikoga

Včeraj so po dnevih javnega prerekanja, metanj polen, obračunavanj in ne vem še česa, končno sprejeli Zakon o internetnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), ki bo dopolnil 3 zakone (Zakon o interventnem ukrepu odloga plačilu obveznosti kreditojemalcev (ZIUPOK), Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP) in Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB)) in nekaj drugih pravil. Prvi Mega paket je vreden 3 milijarde in velja za čas od 13. 3. 2020 do 31. 5. 2020, če ne bo določeno drugače. V kolikor do 31. 5. ne bo preklica epidemije, se veljavnost tega zakona podaljša še za 30 dni.

Vlada je že začela pripravljati nov Mega paket 2.0, kjer bodo vključeni tisti, ki so jih mogoče, nehote tokrat pozabili, hkrati bodo v ta paket skušali vključiti vse pripombe naslovljene na prvi paket.

Ugodnosti za duhovnike, samostojne podjetnike, družabnike in kmete

V kolikor imajo verski uslužbenci, samostojni podjetniki, družabniki (ki so poslovne osebe v gospodarski družbi in so zavarovani na podlagi 16. člena ZPIZ-2) in kmetje poravnane vse obveznosti na FURS-u, ter bodo imeli vsaj 25 odstotkov manjše prihodke kot februarja 2020 lahko zaprosijo za temeljni dohodek. Če bodo vlogo oddali do 18. 4. 2020, bodo prvo nakazilo dobili že 25. 4. 2020, če bo vloga oddana med 19. 4. in 30. 4. 2020 bo nakazilo 10. 5. 2020, v kolikor bo vloga oddana med 1. 5. 2020 in 31. 5. 2020 bo nakazilo 10. 6. 2020.

Temeljni dohodek znaša 350,00 evrov za mesec marec in 700,00 evrov v mesecu marcu in aprilu.

Da je posameznik sploh lahko upravičen do tega temeljnega dohodka mora oddati vlogo na eDavki, hkrati pa izjavo, da potrjuje oziroma izjavlja, da je svojo dejavnost opravljal najmanj do 13. 3. 2020, ter da mu je v času epidemije prihodek padel vsaj za 25 odstotkov. Ta izjava bo potem dostopna tudi javno na spletni strani FURS-a.

Prav tako bodo le-ti opravičeni plačila prispevkov za socialno, vendar v kolikor se izkaže, da so bile navedbe neresnične bodo morali vrniti temeljni dohodek in tudi znesek za plačane prispevke.

Solidarnostni dodatek

Upokojenci in prejemniki iz invalidskega zavarovanja, ki so brezposelni bodo v mesecu aprilu dobili enkratni solidarnostni dodatek.

Enkratni solidarnostni dodatek v višini 150,00 v aprilu, bodo prejeli tudi prejeli prejemniki denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka in redni študentje.

Vse pravice iz javnih sredstev, ki jim pravica poteče v mesecu marcu ali v času izvajanja ukrepov se avtomatsko podaljšajo za čas enega meseca. Tako naj bi prve ponovne vloge dajali šele v mesecu juniju.

Izredna denarna pomoč (krije izredne stroške, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ni moč pokriti) se bo v času epidemije obravnavala drugače in se ne bo štela v splošno kvoto dovoljenega zaprošenega zneska za družino ali posameznika.

Velike družine bodo prav tako deležne dodatka, namreč družine s tremi otroci bodo dobile 100,00 evrov, družine s štirimi ali več pa 200,00 evrov.

Ugodnosti za delodajalce in delavce

Podjetja, ki jim bo promet padel za 20 odstotkov glede na isto obdobje leta 2019 in ne bodo dosegli več kot 50 odstotkov rasti prihodka glede na isto obdobje lani, ter bodo imeli vsaj 25 odstotkov manjši prihodek v primerjavi s februarjem 2020, bodo lahko zaprosila za povračilo izplačanih nadomestnih plač za delavce, ki jim začasno ne morejo zagotoviti dela, prav tako pa te delavce niso dali na čakanje.

Tega ne morejo narediti za tiste delavce, ki so ostali doma, ker morajo biti z otroci, prav tako za povračilo ne morejo zaprositi tisti, ki se ukvarjajo s finančno ali zavarovalniško dejavnostjo, ali če so v letu 2019 dobili 70 odstotkov svojih dohodkov iz državnega proračuna, ali če so v stečaju oziroma je bil uveden stečaj.

V kolikor je in še bo podjetje dobilo sofinancirane plače iz državnega proračuna (različne nevladne organizacije, projekti …), lahko uveljavi jo tolikšen delež, kolikoršen ni krit in bi morali sami plačati.

Delodajalec lahko delavca napoti tudi na začasno čakanje do 31. 5. 2020. Delavec mu mora biti ves ta čas na voljo. V primeru, da delodajalec delavca pokliče »nazaj« in je njegovo delo krajše od 7 dni, mora o tem obvestiti Zavod za zaposlovanje. V kolikor bi ga potreboval več kot 7 dni, ne ustreza več kriterijem za začasno čakanje.

DELAVCU za čas, ko je na čakanju pripada nadomestilo, ki ne sme biti nižje od minimalne plače in mora biti izračunano na osnovi zadnjih treh mesecev, ko je delavec delal polni delovni čas. V kolikor bi delavec v tem času koristil letni dopust, očetovski dopust ali bil v bolniškem staležu mu to nadomestilo en pripada, saj zanj ni zakonske osnove in se plača obračunava iz drugih naslovov.

Delodajalec nadomestilo ureja z ZAVODOM ZA ZAPOSLOVANJE in jim mora omogočiti administrativni in finančni nadzor. Zavod je potem tisti, ki vodi celoten postopek. Prav tako pa lahko zavod delavca na čakanju napoti na sezonsko delo.

V času epidemije je delodajalec delno oproščen plačila prispevkov za mesec april in maj 2020. Zaradi tega, mora delodajalec delavcu, ki v času epidemije dela polni delovni čas ali še več, izplačati še mesečni krizni dodatek v višini 200,00 evrov, vendar njihova plača ne sme presegati 2.100,00 evrov. Do dodatka niso upravičeni vsi, ki so neposredno ali posredno uporabniki državnega proračuna in občinskega proračuna, ali so iz vrst finančnih in zavarovalniških dejavnosti, ki spadajo v skupino K po SKD.

Pravne osebe, ki morajo plačevati akontacijo dohodnine od dohodka, tu gre predvsem za društva in zavode, le-tega v času med 13. 3. 2020 in 31. 5. 2020 ne plačujejo.

Plačilni rok za neposredne in posredne uporabnike proračuna za plačila zasebnim subjektom se določi 8 dni.

Rok plačila, kjer je upnik javni organ je 60 dni in velja še leto po epidemiji.

Ukrepi na področju vzgoje in izobraževanja

Vzgojno-izobraževalni zavodi ostajajo zaprti do preklica in po novem o tem odloča ministrica. Kakor je že znano so scenariji 3, prvi, da se vzgojno-izobraževalni zavodi odprejo po prvem maju, drugi da se odprejo 1. 6., ter zadnji, da se v tem šolskem7študijskem letu sploh en odprejo.

Zasebnim vrtcem se še vedno plača 85 odstotkov iz državnega proračuna, kljub temu, da so otroci doma. Osnovne šole in glasbene šole se do preklica nadaljujejo na daljavo, vsaj v mesecu aprilu naj ne bi dajali ocen, prav tako se vpis v srednje šole prestavi, kar še ne pomeni, da svojega otroka ne vpišete v srednjo šolo. Zagotovo se ve, da NPZ za tretji razred OŠ ne bo, veliko verjetno tudi ne za šesti in deveti razred. Bolj jasne informacije bodo podane v prihodnjem tednu.

Prav tako se srednje šole izvajajo na daljavo, interesne dejavnosti in praksa se prizna, pod vprašajem je le matura, ki je po trenutno veljavni zakonodaji pogoj za končanje srednje šole. Zgolj kot opazka, leta 2000 je prva generacija končala srednjo šolo z maturo, pred tem so bili zaključni izpiti.

Študentom se omogoči, da si lahko podaljšajo status še za eno leto, ker zaradi epidemije niso mogli opraviti vseh obveznosti. Ni pa še jasno, če se bodo s tem podaljšale tudi štipendije.

Prav tako se raziskovalne dejavnosti podaljšajo za leto dni in sicer do 31. 12. 2021.

Ukrepi javnega sektorja

Javnega uslužbenca lahko delodajalec brez njegovega soglasja predstavi na novo delovno mesto. Plača le-tega znaša toliko kot prej, razen, če je plača na novem delovnem mestu bolj ugodna za uslužbenca.

Prav tako lahko brez soglasja delavca, delodajalec zahteva nadurno delo in tudi delo brez počitka, vendar ne več kot 20 ur tedensko oziroma 80 ur mesečno.

Zaradi povečanja dela, lahko delodajalec za določen čas, brez javnega razpisa zaposli novega delavca, a najdlje do 30. 9. 2020.

Zaposleni v javnem sektorju, ki so v karanteni dobijo nadomestilo, prav tako ti, ki so napoteni na čakanje.

Zaposleni, ki so nadpovprečno izpostavljeni tveganju virusa COVID-19 so upravičeni do dodatka za nevarnost, ki lahko znaša največ 100 odstotkov urne postavke zaposlenega.

Funkcionarjem iz skupin A1 (predsednik republike in funkcionarji izvršilne oblasti), A2 (funkcionarji zakonodajne oblasti) in A4 (funkcionarji v drugih državnih organih) se zniža plača za znesek v višini 30 odstotkov.

Odlog plačila obveznosti kreditojemalcev

Fizične osebe, ki imajo kakršenkoli kredit, lahko v času epidemije zaprosijo za prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditnih pogodbah do izteka obdobja odloga. Vendar pri tem ne smejo pozabiti, da v obdobju odloga se na odloženi del glavnice obračunavajo obresti po redni obrestni meri, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi kreditne pogodbe.

Republika Slovenija kot porok odgovarja banki ali hranilnici za izpolnitev obveznosti kreditojemalcev. Za to je predvidenih 200 milijonov državnega proračuna. Takšno poroštvo velja nepreklicno in brezpogojno, vendar le do prvega pisnega poziva banke.

Podjetja lahko zaprosijo za odlog plačila kreditov za 1 leto na MINISTRSTVU ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO.

Ugodnosti za kmete in ribiče

Kot že omenjeno – kmetje, ki so vključeni v obvezno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje in ne izpolnjujejo pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje lahko zaprosijo za odlog plačila prispevkov, vendar le, če imajo poravnane vse zapadlosti na finančni upravi. Prav tako lahko zaprosi za temeljni dohodek, če se njegov prihodek zmanjša za vsaj 20 odstotkov.

Za leto 2020 se bo za davčno osnovo od potencialnih tržnih dohodkov za predelavo na zemljiščih določila v višini 50 odstotkov potencialne vrednosti, za panje pa 35 odstotkov.

Kmet, ki je okužen z virusom COVID-19 je upravičen do nadomestila, vendar le, če kmetije ni prevzel začasni upravljavec, je vpisan v register in ima poravnane vse obveznosti. Nadomestilo znaša maksimalno 80 odstotkov minimalne plače – 560,00 evrov.

Za nadomestilo zaradi izgube dohodka ali zaradi bolezni naslovi na AGENCIJO RE ZA KMETIJSKE TRGE IN RAZVOJ PODEŽELJA.

Ribiči so za leto 2020 upravičeni do nadomestila plačila priveza v ribiških pristaniščih v višini 40 odstotkov celotnega zneska.

Drugi ukrepi

Tujci, ki jim v času epidemije poteče dovoljenje za bivanje, se jim le-ta avtomatsko podaljša do časa trajanja ukrepov.

Regionalne in druge televizije, ki preko DVB signala informirajo državljane, so od časa razglasitve do preklica epidemije oproščene plačila storitev distribucije TV signala. Oprosti se tudi plačila frekvenčnine, ki ga regionalne in druge televizijske in radijske postaje plačujejo Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve RS.

Policiji se dovoli nadzor, zbiranje obvestil in opozarjanje kršiteljev ukrepov.

Kazni za kršitelje

Zakon predvideva kar nekaj kazni za kršitelje tega zakona: