Bo Jezus letos sam ob vhodu v Jeruzalem?

Štiridesetdnevni postni čas se na šesto postno nedeljo, ki ji rečemo tudi cvetna nedelja, prevesi v vrhunec. To je zadnja nedelja pred največjim krščanskim praznikom, veliko nočjo. Na cvetno nedeljo se spominjamo Jezusovega slovesnega vhoda v Jeruzalem, kjer so ga ljudje počastili tako, da so mu na pot polagali različne vrste zelenja, v glavnem palmove in oljčne veje.

Jeruzalem je zadnja postaja v Jezusovem življenju

S tem, ko je Jezus vstopil v Jeruzalem, je prispel na zadnjo postajo svojega zemeljskega življenja. Ljudje so mu ob prihodu v mesto sicer vzklikali »hozana«, vendar so isti ljudje, že čez pet dni vzklikali »križaj ga«. Le nekaj dni za cvetno nedeljo, na veliki petek, so isti ljudje, ki so ga nekaj dni nazaj kovali v zvezde, zahtevali njegovo smrt. Če se izrazimo po filmsko: vsaka podobnost z mentaliteto sodobnega človeka, je zgolj naključna.

Na cvetno nedeljo prinašamo v cerkev zelenje

Kristjani imamo na cvetno nedeljo pred očmi dva dogodka: počastitev Jezusa z zelenjem ter njegovo trpljenje in smrt. Glede na to, da smo letos zaradi koronavirusa verniki v posebnem položaju, se sprašujemo, kako obhajati cvetno nedeljo in veliki teden v katerega vstopamo s cvetno nedeljo.

V tradiciji Cerkve je uveljavljena večstoletna navada, da smo za cvetno nedeljo prinašali v cerkev oljčne vejice, butare in drugo zelenje, v spomin na Jezusov vhod v Jeruzalem. Duhovnik je  med sveto mašo zelenje blagoslovil, verniki pa smo ga odnesli po domovih. Navadno smo zelenje postavili na vidno mesto, kmetje pa so nekaj zelenja odnesli tudi na njive.

Dosedanji avtomatizem lahko nadomestimo s samoiniciativnostjo

Letos, ko smo se, verjetno prvič v zgodovini krščanstva, znašli v položaju, da ne moremo fizično prisostvovati obredom cvetne nedelje in velikega tedna, smo verniki povabljeni, da obrede obhajamo še bolj samoiniciativno, kakor smo jih bili navajeni obhajati doslej.

Če smo bolj natančni, je šlo do sedaj, prej kot za samoiniciativnost, bolj za avtomatizem, ki nas je prej kot bogatil, puščal v mrtvem teku. V teku stoletij smo se navadili, da obhajamo določene obrede, v primeru cvetne nedelje, da prinašamo zelenje, kaj pa je to pustilo v naši notranjosti, je drugo vprašanje.

Po končani maši cvetne nedelje, smo bili priče ostankom zelenja, ki je ostajal na tleh v cerkvi. Kljub temu da je bilo zelenje blagoslovljeno, so mnogi duhovniki in njihovi sodelavci ostanke zelenja kar pometli in odnesli v smeti, kar odpira vprašanje našega odnosa do svetega. Če je zelenje blagoslovljeno, je primerno, da njegove ostanke zažgemo in prepustimo, da počasi preidejo v zemljo.

Do sedaj, je večina ljudi bilo navajenih, da so zelenje kupili. Ker bo letos to praktično nemogoče, smo povabljeni, da zelenje pripravimo sami. Ni nujno, da je med zelenjem ravno oljčna vejica, lahko je kakšno drugo zelenje, morda tudi rože.

Ker bo za večino ljudi lastna priprava zelenja novost, bo tudi odnos do njega drugačen. Verjetno bomo bolj pozorni, če nam bo kakšen košček padel na tla.

Zelenje lahko blagoslovimo sami, v krogu družine

Ker na cvetno nedeljo ne bomo mogli k mali v cerkev, bomo navzoči pri maši preko televizije ali preko spleta. Med sveto mašo bo škof ali duhovnik blagoslovil zelenje, vendar lahko izkoristimo možnost, da blagoslovimo zelenje sami. Blagoslov namreč ni pridržan samo škofom in duhovnikom, ampak lahko blagoslavlja vsak kristjan. Blagoslov namreč spada med zakramentale, ki niso pridržani posvečenim služabnikom. Svete maše, ki je zakrament, ne more obhajati nihče, kdor nima duhovniškega posvečenja, blagoslove pa lahko obhaja vsak kristjan.

Zato lahko preprosto zmolimo molitev nad zelenjem, tudi z lastnimi besedami in ga pokropimo z blagoslovljeno vodo, v kolikor jo imamo. Če je nimamo, jo lahko dobimo v bližnji cerkvi, če je seveda odprta. Pred tem lahko preberemo odlomek iz Svetega pisma, o Jezusovem vhodu v Jeruzalem (Mt 21, 1–11).

V krogu družine lahko skupaj preberemo Kristusov pasijon

Drugi pomemben del cvetne nedelje je branje Kristusovega pasijona. Pasijon govori o zadnjih urah Jezusovega življenja, vse do njegove smrti na križu. Med mašo cvetne nedelje smo bili do sedaj navajeni, da so duhovniki in drugi bralci brali pasijon, medtem ko smo ga verniki poslušali. Ali smo ga tudi slišali, je drugo vprašanje.

Ker letos ne bomo fizično navzoči v cerkvi, smo povabljeni, da pasijon sami preberemo. Za cvetno nedeljo se letos bere pasijon iz evangelija po Mateju (Mt 26–27). V kolikor nas živi več v gospodinjstvu, si lahko med seboj razdelimo vloge. Po prebranem besedilu smo tudi povabljeni, da se pogovorimo o vsebini.

V Jezusovem križevem potu dobi smisel tudi naše trpljenje

Večja lastna angažiranost bo pripomogla, da bodo dogodki ob letošnji cvetni nedelji in velikem tednu, še bolj doživeti, predvsem pa bodo pustili v nas globlji pečat. Za razliko od prejšnjih let, ko smo v tradicionalni rutini tudi bogoslužje jemali kot nekaj samo po sebi umevnega, lahko letos sami oblikujemo bogoslužje.

Prav je, da se udeležimo bogoslužja preko televizije ali preko spleta, prav pa je tudi, da bodisi sami bodisi v krogu družine najprej z zelenjem počastimo Jezusa in skupaj z njim v Božji besedi, odidemo na pot trpljenja in smrti. Nenazadnje nam bo skupna udeležba pri Gospodovem križevem potu pomagala osmisliti »križev pot«, ki ga doživljamo zaradi koronavirusa.