Dr. Peter Raspor: Dobra gospodinjska praksa – ne samo v času »korone«!

Za vse je v življenju čas, pravijo ljudje. Je čas vojne, je čas miru, je čas bolezni, je čas zdravja, je čas dela in je čas počitka, je čas učenja in čas dajanja, je čas ljubezni in čas … in tako dalje.

Pravimo, da je v takšnih obdobjih, ko je človek postavljen pred ogledalo družbe in pred lastno ogledal prav pogledati vase in preveriti kaj res znamo o tistih osnovah, ki nam pomagajo živeti in preživeti v običajnih in kaj v neobičajnih razmerah. Seveda lahko posežemo po zgodovini in ugotavljamo kaj so v podobnih okoljih in razmerah ljudje počeli in kako so takrat bolje in varneje preživeli.

Poduk/Ogledalo zgodovine

Lahko gremo zelo daleč nazaj in začnemo v obdobju faraonov in se spomnimo »sedmih debelih in sedmih suhih krav«. Vse te zgodbe nam dajejo zelo dobro osnovo za razmislek in pripravo nas samih, da bomo pripravljeni sprejeti nekaj pravil, ki v vsakdanjem življenju lahko marsikoga odrešijo skrbi, obenem pa pomagajo družini, neposrednemu okolju pa tudi družbi in Zemlji do bolj uravnoteženega življenja in soodgovornega obnašanja do dobrin, ki jih daje Narava in jih človek včasih s tehnologijo popači do take mere, da jih običajnik ne zna povezati z naravo in si s tem nakoplje breme, ki ga je težko nositi. Če se spomnimo na Aškerca in njegov Mejnik (»Joj! kam bi dél?- I, kjer si vzel!«), breme lahko poosebimo in vidimo, da v tem pogledu našega odnosa do dobrin narave nismo v veliki meri tako zreli kot bi lahko bili z znanjem in veščinami, ki jih je človek hote ali nehote srečal v tisočletjih. Mnoge si je prisvojil, mnoge pa bi moral ponotranjiti in jih v vsakodnevnem življenju udejanjati. 

Pogled v osamo

Ker smo tako močno odtrgani od narave, kar na nek način dojemamo v teh tednih, ko smo zaprti med štiri stene, v samoto in osamo, ali pa v sobivanje z nekom, je mogoče pravi čas, da razmislimo o svojih dobri gospodinjski praksi. Saj dobra gospodinjska praksa sodi v prostor, kjer smo v teh dneh; pa naj si bo to razkošna hiša z vrtom ali skromna hišica, ali pa mogoče razkošno stanovanje na vrhu nebotičnika ali pa skromno bivališče v utesnjenem okolju. Z vidika dobre gospodinjske prakse je vseeno v katero od teh okolij smo vklenjeni v teh dneh. Če imamo to srečo ali pa nesrečo, da nismo osamljeni, sami, potem ta razmislek lahko sobivajočim podelimo in drug drugega kaj naučimo oz. spodbudimo, ko ugotovimo, kje smo kratki v razumevanju in v udejanjanju nekaterih osnovnih principov, ki nam lahko olajšajo življenje, obenem pa podaljšajo naravi možnost tolerance človeka na Zemlji. Saj to kar doživljamo sedaj ni prva osama, resnici na ljubo je potrebno priznati, da se je človek prvič osamil, ko se je oddaljil od narave in si jo začel pokoriti, namesto, da bi z njo sobival.

Vedeti in znati

Dobra gospodinjska praksa. Kaj je že to? Če bi vprašali naše prababice in babice, bi večina njih zelo dobro vedela in opisala. Te dni sem se pogovarjal z mojo dobro prijateljico in dolgo let mojo knjižničarko Ivico o kulturi znanja o hrani in prehrani v današnjih dneh. Mislim, da je to kar je dejala dobra ilustracija »tistih« časov, ko je bila še družina tudi vir znanja in izkušenj, ki so se prenašale naprej. Takole pravi: »Mama je morala biti dobra gospodinja, saj je bila ministrica za samooskrbo v svoji družini – vso zelenjavo, sadje, jajca, mleko je pridelala doma, v trgovino je bilo pred 60 leti potrebno le po moko, olje, sol, pecilni prašek in margarino … Naše mame so bile tudi živilske tehnologinje, saj so imele polno špajzo marmelade, sokov, masti, ocvirkov, sadnih sirupov, srbske solate, vložene paprike in še čebriček kislega zelja v kleti …« In kako malo se je takrat zavrglo, tega kar se je pridelalo in skuhalo. Pa še hladilnikov ni bilo … Da, seveda danes so drugačni časi. Vrednote pa bi morale ostati, znanje in veščine tudi.

Hrana v družbi sedanjosti

V vse prej omenjene aktivnosti so bili vpeti procesi o katerih danes mnogi med nami niti ne razmišljamo, kje je šele to, da bi jih res poznali. Tu je osebna higiena, transport živil do doma, shranjevanje živil, priprava in toplotna obdelava živil, higiena delovnega prostora, pripomočki za obdelavo živil, odstranjevanje odpadkov; tu je človekovemu zdravju in starosti primerno hranjenje, tu je poznavanje živil in jedil in njihovih ugodnih in neugodnih kombinacij za človekovo zdravje in dolgoživost. Pa tudi užitek zaužitja tega kar smo si sami pripravili. Ali pa hvaležnost tistemu, ki nas je s tem užitkom obdaril.

Vedno več časa posvečamo pisanju o kratkih verigah. Tega je v vseh medijih polno mero. Kako to razumemo, ali se o tem pogovarjamo, ali storimo kaj drugače, ko dojemamo probleme dolgih verig za človeštvo prihodnosti, saj toleranca narave že kaže zobe našemu prenažiranju in nespoštovanju naravnih zakonitosti.

Potrebno se je zavedati, da pridelki pridejo iz njive, vrta, iz kmetije, iz reke in iz morja in ne iz tržnice ali trgovine. Nekatere pridelke, danes pogosto že izdelke, mnogi med nami že kupujejo direktno na kmetijah. Domov jih je potrebno pripeljati z upoštevanjem hladne verige, saj imamo med izdelki lahko tudi mast; suhomesni mesni izdelki, jajca … ne samo krompir, sadje, zelenjavo in mogoče moko. Seveda nekateri izdelki, še posebej je to res, za kot sodobno rečemo, procesirane izdelke, pridejo na domačo mizi skozi trgovino. Takih je velika večina in vsi so opremljeni s potrebno in včasih tudi pretirano embalažo za katero je potrebo poskrbeti.

Nujno je priznati, da je embalaža znatno doprinesla k varnosti živil, saj so nekatere klice, ki bi se sicer naložile med potovanjem od njive preko predelave in izdelave do mize naložile na površino živila in ga okužile in tako onesnažile tudi naše domače prostore in končno tudi nas kot uživalce teh živil. Torej embalaže ne smemo vedno gledati, kot zlo, mogoče raje kot nujno zlo, za katero je potrebno ustrezno poskrbeti in jo ponovno uporabiti ali pa pravilno odstraniti iz okolja.

Izziv pandemije

Zadnja pandemija »korovirusa« nas je priklenila v domača okolja. Panika nas je pognala v trgovine in mnogi so pretiravali z nabavami potrebnih živil. Za nabavljena živila je potrebno vedeti, kje se naj optimalno shranjujejo. Na ovojnini je praviloma napisano, kako s tem. Koristno pa je imeti pri roki povečevalno steklo ali lupo, da si lahko prepričamo, kaj na etiketah res piše. Proizvajalci pogosto pozabljajo, da je ta zapis namenjen temu, da ga lahko potrošnik resnično prebere, ne da je sam sebi namen, da je zadosti zakonodaji. Jajca in mast, meso, mleko, ribe shranimo v hladilnik, medtem ko procesirana posušena, koncentrirana ali toplotno sterilizirana živila shranimo v suhem prostoru. Pazimo na svežino in rok uporabe izdelka in jih zaužijemo v priporočenih časovnih okvirjih.

Dobra praksa zelo pomaga

Ko razmišljamo o dobri praksi pomeni, da imamo v mislih ustaljen način dela, ki je vedno enak, predvidljiv, preverjen, varen in učinkovit za nameravano delo – v našem primeru pripravo in uživanje hrane. Ko govorimo o dobri gospodinjski praksi, hote ali nehote moramo upoštevati tudi dobro higiensko prakso, ki je za pridelovalce in proizvajalce živil zakonska obveza. Ker pa jo v domačem okolju mnogokrat precej površno udejanjamo v kuhinji in jedilnici, shrambi in smetarnici, se nam pogosto zgodijo prebavne motnje, če ne še kaj hujšega. Zato mogoče ni odveč ponoviti nekaj osnovnih principov, ki jih dobra higienska praksa zahteva in odstopanj vzdolž živilke prehranske oskrbovalne verige nikoli ne tolerira. Pred začetkom priprava jedil in pred kuhanjem odstranimo nakit in si temeljito umijemo roke s toplo vodo in milom in si jih temeljito obrišemo s čisto kuhinjsko krpo ali papirnato brisačo. Pranje rok ponovimo po vsaki stopnji priprave jedila, ki bi lahko prispevala k navzkrižni okužbi oz. onesnaženju jedi, ki jo bomo uživali.

Najbrž ni potrebno, pa vendar – kuhamo v čisti kuhinji, kar pomeni da so vse delovne površine osnažene in suhe, pri tem uporabljamo čiste pripomočke in jih po uporabi operemo in shranimo tako da so pripravljeni za ponovno uporabo. Ne pozabimo na čist predpasnik in obuvala, ki so za v kuhinjo in ne na dvorišče in v smetarnico. Pri delu nastajajo zavržki, odrezki, in prazna ovojnina/embalaža. Vse te odpadke, ki so nastali pri kuhanju ustrezno zberemo in ločimo in jih odnesemo v smetarnico v ustrezne zabojnike. No, številni imate vrtove in kompostiranje bioloških odpadkov, bo za vas prava odločitev in prava pot. Vsekakor odpadkov ne mešajte med seboj in ne delajte materi Naravi še več problemov, saj jih proizvodnja hrane in njena predelava naredi več kot dovolj …

Obenem pri kuhanju doma nastajajo tudi določeni viški hrane, saj oči so vedno lačne in nimamo prave mere, koliko skuhati da bo ravno prav. Star slovenski rek pravi da »riti se ne da izmeriti vnaprej.« Praviloma smo kar presit narod in se nam isti dan ponovno ne je iste jedi. Seveda ta trditev ne velja za tiste, ki so v teh težkih časih prepuščeni radodarnosti tistih, ki imajo preveč. No, ko se zgodi, da je v loncu več kot lahko obenem pojemo, je prav da preostala jedila ohladimo, ustrezno »porcioniramo« in shranimo v hladilnik. Številna slovenska narodna jedila so po pogrevanju še okusnejša, tako so nas nekatere mame še učile in udejanjale. Preizkusite to napotilo in vesli boste da niste zavrgli hrane, ki jo mnogim pod tem soncem primankuje.

Udejanjati je treba

Seveda boste mnogi rekli: to vse vemo, kaj je tukaj novega? Novega nič. Vse je že poznano in udejanjano, če se teh pravil res držimo vedno in povsod. Poglejte se, analizirajte se in izboljšujte svojo prakso. Pri uživanju obroka je prav, da se obredno spomnite narave in številnih vzdolž živilsko prehranske verige, ki so mnogo vložili da imate polno skledo, poln hladilnik in okusen obrok pred seboj. Pomislite na vse te ljudi, ki v teh dneh, ko se mnogi skrivamo za zidovi, delajo in želijo da bi vi užili varno in okusno hranilo –  najboljše za vaše telo in dušo v teh zahtevnih časih.

Zato pomislite kaj počnete, kako počnete, kje počnete in zakaj počnete to kar počnete s hrano. Koronavirus, se praviloma ne prenaša s hrano. Lahko pa se prenaša ob hrani in hranjenju, če ne bomo spoštovali osnovnih načel higiene, ki so del dobre gospodinjske prakse. Na ta način boste užili zdravo pripravljen obrok in s tem boste hote in mogoče tudi nehote pomagali naravi, da se bo lažje borila z našo številčnostjo in bremenitvijo, ki jo človek nalaga nanjo s svojim nerazumnim izkoriščanjem naravnih virov, ki mnogokrat sploh niso pravilno in optimalno izrabljeni in končajo na smetiščih, ki kričijo kot glas vpijočega v puščavi.

dr. Peter Raspor