Stanje v kmetijstvu se zaostruje

Stanje v kmetijstvu se zaostruje. Čeprav večina javnosti tega niti ne sluti, je v času krize slovenskemu kmetu vsak dan – da, dejansko vsak dan težje. Pisali smo že o velikih presežkih predvsem mesa ter dobesedno vojnem dobičkarstvu, ki kmete sili v poslovanje z izgubo, poleg tega pa je ponovno aktualna problematika zveri, ki se pojavljajo že na podeželskih dvoriščih in v hlevih. Pristojni pa ne ukrepajo, kljub temu, da so to problematiko dolžni reševati.

Ta problematika ima tudi izredno močno politično plat. Absolutno nedopustno in celo paradoksalno je, da trenutno vlado podpira v največjem deležu podeželsko prebivalstvo (vključno z SLS) na čelu s slovenskim kmetstvom, ki pa je v zameno deležno mačehovskega odnosa.

Ali vlada zapostavlja kmetijstvo?

Ne vem, ali se pristojno ministrstvo zaveda, da je kmetijstvo gospodarska panoga, kmet pa tudi podjetnik. Obstajata dve osnovni področji, brez katerih družba in država ne moreta obstati: varnost in preskrba s hrano. Tega dvojega se ne zapostavlja, in noben razumen in dobro misleč politik ali funkcionar si tega ne more in ne sme privoščiti.

Ali se zgodovina ponavlja?

Vse kaže, da se zgodovina ponavlja, in ni prvič, da smo priča takšnemu odnosu politike do kmetov. Spomnimo, mnogo kmetov je dajalo hrano partizanom v upanju na osvoboditev, pa so bili na koncu z revolucijo izigrani, okradeni in ponižani. V času osamosvojitve so bili prva in najbolje organizirana demokratična sila, ki je z vsemi sredstvi delovala za skupen cilj, a so na koncu ostali skoraj brez vpliva; SKZ je v prizadevanjih za dobrobit kmeta ostala sama celo v lastnem političnem krogu. Kako je to mogoče?

Vse je odvisno od razmerja političnih sil

Ker o reševanju omenjenih težav odloča politika, vse pa je odvisno od tega, koliko vpliva ima kdo nanjo. In videti je, da imata na kmetijsko ministrstvo večji vpliv kot kmetje sami prav lobi trgovcev ter civilnodružbene organizacije za zaščito zveri. Zdi se, da takšne združbe podtalno in preko medijev vplivajo na politiko in manipulirajo z javnim mnenjem ter tako uničujejo kmetijstvo in podeželje.

Zahteve kmetov so povsem razumne in utemeljene: določitev minimalnih odkupnih cen, po potrebi povečanje državnih blagovnih rezerv in odvzem določenega števila zveri iz okolja. Nihče ne govori o bogatenju kmetov na račun države, ali pa o izbrisu celotne populacije zveri. Vsi predlagani ukrepi temeljijo na realnih izračunih in vzdržnih študijah, in bi pripomogli k obstanku kmetijske panoge, samooskrbnosti države in kakovostni hrani na mizah vključno s potrošniki v šolah, vrtcih, bolnicah, domovih za ostarele … Hkrati bi omenjeni ukrepi pripomogli tudi k ohranitvi velikih zveri v ustreznem staležu.

Kako pa se na to odziva resorno ministrstvo? Žal zelo nenaklonjeno do resnih pridelovalcev in predelovalcev hrane za trg, saj še naprej dovoljuje nenadzorovan uvoz surovin slabše kakovosti, slovenski kmet celo z izgubo ne more prodati pitanih govedi in jagnjet, pa tudi prašičev. Zveri pa so se namnožile do te mere, da marsikje na podeželju resno ogrožajo tudi človeka, ne le živine in drobnice, in z zaskrbljenostjo lahko pričakujemo pomladne in poletne mesece.

Ali v očeh ministrstva kmetje niso dovolj resni sogovorniki?

Odziv politike bi moral biti hiter, jasen in odločen. Temeljiti bi moral na realnem stanju, strokovnih mnenjih in moralnih vrednotah, usmerjen pa bi moral biti v korist slovenskega gospodarstva, države in potrošnika. Namesto tega smo priča škodljivi medlosti, kot da odgovorni nimajo interesa, da se stvari uredijo.

Kljub vsej konstruktivnosti številnih kmečkih strokovnih in stanovskih organizacij se zdi, da vladna stran zahtev in predlogov še vedno ne jemlje resno. Kot da kmetje niso dovolj dobri sogovorniki za odgovorne za tako stanje.

Ne vem, ali vlada z resnostjo omenjene problematike ni seznanjena ali pa njenemu reševanju pristojni enostavno niso kos. Vem, da je predsednik vlade preobremenjen z ostalimi obveznostmi. In gotovo, da ni njegova dolžnost, da bi se osebno ukvarjal z navedenimi težavami. Je pa skrajni čas, da k resnejšemu pristopu pozove in prisili odgovorne na pristojnih ministrstvih.