Skip to content

Velika noč 2020 – Gospodovo vstajenje v karanteni

Če bi nam kdo pred nekaj meseci rekel, da bomo letošnjo veliko noč praznovali zaprti v svojih domovih, verjetno ne bi razumeli, kaj nam želi povedati. Stanje v katerem smo se znašli ravno v času, ko obhajamo največji krščanski praznik, nas opominja, da je naše življenje zelo nepredvidljivo, nekaj sicer načrtujemo, potem pa lahko neka stvar, ki je ne vidimo niti s prostim očesom, postavi naše življenje na glavo. Ta nepredvidljiva situacija je za kristjane priložnost, da letošnje velikonočne praznike preživimo nekoliko drugače, kot smo jih do sedaj.

Velika noč je bila v znamenju zunanjih opravil

Večina nas je bila navajenih, da smo v času pred veliko nočjo opravljali generalna čiščenja svojih domov, poleg tega smo se drenjali v trgovinah, da smo nakupili vse potrebno za velikonočno pojedino.

Pred velikonočnim praznikom, na veliko soboto, smo se ukvarjali s pripravami jedil, ki smo jih v teku dneva nesli k blagoslovu v bližnjo cerkev ali h kakšni kapeli. Utrujeni od zunanjih opravil, smo se udeležili velikonočnega bogoslužja, ko pa smo prišli domov, smo zaužili velikonočna jedila in jih praviloma jedli še skozi ves teden.  Duhovniki so blagoslavljali vsepovprek, praviloma vsako uro, kar jih je utrudilo do te mere, da so še komaj opravili bogoslužje velikonočne vigilije, ki je bilo na vrsti zvečer. Zanimivo je, da uradni liturgični obrednik o blagoslovu jedil ne spregovori niti z besedo, kljub temu pa ravno temu posvetimo največ časa.

Velika noč prinese tudi barvanje pirhov. Foto: Pixabay

Urgentne službe so imele v času velike noči veliko dela

Kakšno je bilo naše duhovno doživljanje velike noči, lahko sicer presodi pri sebi vsak sam, toda statistika kaže, da se je rdeča nit velikonočnih praznikov vrtela okrog »mesenih užitkov«. Pomembno je, da je bilo vse pospravljeno, da so bila pripravljena jedila, da smo se fizično udeležili praznične maše.

Podatek, ki govori, da je bilo velikonočno praznovanje usmerjeno predvsem v konzumiranje jedil, je ta, da so imele v tem času veliko dela urgentne službe. Zaradi prenajedanja je namreč mnogo ljudi pristalo na urgenci, predvsem zaradi okvar na prebavilih.

Razvidno je, da je bila velika noč, prej kot praznik Gospodovega vstajenja, praznik »polnih želodcev«. Praznovanje lahko opišemo z besedami apostola Pavla: »Njihov bog je trebuh, njihova slava je v njihovi sramoti, premišljujejo zemeljske stvari« (Flp 3,19).

Koronavirus postavlja na pravo mesto tudi naše krščanstvo

Za vsako protinaravno dejanje narava prej ali slej terja svoj davek, zato lahko v tej luči, pojav koronavirusa sprejmemo tudi kot blagoslov. To pomeni, da bomo odslej prisiljeni v drugačen način verskega razmišljanja in življenja, kakor smo ga bili vajeni do sedaj. Če smo bili dobesedno obsedeni od misli, kaj vse bomo počeli za veliko noč, nas realnost koronavirusa usmerja v vprašanje, kaj bomo storili sami s sabo v času velike noči in v pripravah na ta veliki praznik.

Dejstvo, da bomo letos obhajali veliko noč izključno v svojih domovih, v krogu svoje družine, nam govori, da nam za odnos z Bogom ni potrebno iti nikamor, ampak, da je Bog tisti, ki prihaja k nam. V preteklih letih Bog niti ni mogel doseči naših src, saj smo zaradi zunanjih opravil, ki so bile predvsem materialne narave, nenehno begali pred njim. Ker je človek svobodno bitje, ga Bog pusti v svojih namerah in potrpežljivo čaka nanj do trenutka, ko odpre zanj vrata svojega srca.

Za veliko noč se običajno pretirava s hrano. Foto: Pixabay

Kaj je bistvo življenja: potešitev nagonov ali sprejetje Gospoda?

Letošnji veliki teden, ko se pripravljamo na veliko noč, vsebuje pogoje, da se v nasprotju z dosedanjo naglico ustavimo in premislimo, kaj je pravzaprav bistvo našega življenja. Če smo do zdaj mislili, da je bistvo življenja v potešitvi nagonov, lahko letošnja umirjenost praznikov naše mišljenje pripelje do spoznanja, da je bistvo našega življenja sprejetje Gospoda, ki je gospodar življenja.

V Sloveniji je bila do sedaj močno zasidrana tradicija blagoslova velikonočnih jedil na veliko soboto in udeležba pri t.i. vstajenjski maši na velikonočno jutro, ki jo je spremljala velikonočna procesija. Ob tem je potrebno povedati, da tako blagoslov jedil, kot jutranja maša nista bistvo velikonočnega praznika.

Blagoslov jedil lahko opravimo samo, brez duhovnika

V jeziku narave, lahko rečemo, da je bilo dosedanje obhajanje velike sobote proti naravi sporočila, ki ga nosi velika sobota. Po velikem petku, ko obhajamo Gospodovo smrt, je primerno, da to dejanje v nas odmeva skozi veliko soboto. Ravno zaradi ihte priprave jedil, to ni bilo mogoče, ker smo skozi ta dan razmišljali samo to, kako bomo uspeli vse skuhati in pripraviti za blagoslov.

Velika sobota je namenjena izključno počastitvi Gospoda v Božjem grobu. To je bilo praktično nemogoče, saj so ljudje trumoma skozi ves dan prinašali k blagoslovu jedila in marsikje se je dogajalo, da so dobesedno hodili po Božjem grobu in ga na ta način oskrunjali.

Letošnjo veliko soboto bomo lahko jedila blagoslovili sami, brez navzočnosti duhovnika. Koronavirus nas je prisilil k resnici, ki je ta, da lahko blagoslavlja vsak kristjan. Duhovnikovo delo je namreč v tem, da razlaga Božjo besedo in obhaja zakramente. Tako letošnja velika sobota postavlja stvari končno na pravo mesto.

Blagoslov hrane na veliko noč bomo tokrat opravili kar doma, sami. Foto: Pixabay

Maša Gospodovega vstajenja se obhaja na velikonočno vigilijo

 Omenjeno je bilo, da smo pri nas navajeni, da se množično udeležimo jutranje velikonočne maše, ki ji pravimo vstajenjska sveta maša. Najpomembnejša maša ni ta, ampak je to maša velikonočne vigilije. V resnici je bogoslužje velikonočne vigilije vstajenjska maša, ki se mora opraviti v času med sončnim zahodom v soboto in sončnim vzhodom v nedeljo.

Vigilija je v tem času zato, ker se opravlja v spomin na Jezusovo vstajenje, ki je vstal v času sončnega zahoda in vzhoda. V marsikaterih župnijskih oznanilih bomo videli, da bo ta maša zapisana kot maša velike sobote, kar ni res. Ne glede je koledarsko bogoslužje umeščeno še v soboto, je to že maša velikonočne nedelje. To je že velikonočna maša, ki ji tudi rečemo liturgija vseh liturgij.

V povsem zatemnjeno cerkev duhovnik ali diakon prinese svečo, ki so jo prižgali zunaj na blagoslovljenem ognju. Ko pride v cerkev na treh različnih mestih zapoje »Kristusova luč«. Ta luč predstavlja Kristusa, ki vstaja iz temine groba. Nato duhovnik zapoje hvalnico velikonočni sveči. Zatem sledijo različna berila, ki predstavljajo zaporedje ključnih svetopisemskih besedil. Kot vrhunec besednega bogoslužja je branje evangelijskega poročila o Gospodovem vstajenju. Predhodna trikratna aleluja naznanja veselje, da je Gospod vstal.

Pred darovanjem sledi krstno bogoslužje in obnova naših krstnih obljub. Zatem se maša nadaljuje, kakor vse ostale, z darovanjem in posvetitvijo darov.

Bogoslužje velikega četrtka in velika petka nas uvede v veliko noč

V pripravi na veliko noč sta poleg tišine velike sobote in bogoslužja velikonočne vigilije pomembna še obreda velikega četrtka in velikega petka. Ta dva obreda sta podlaga za velikonočno praznovanje. Kdor se udeleži vseh obredov velikega tedna, lahko v polnosti doživi velikonočno praznovanje.

Na veliki četrtek se spominjamo postavitve duhovništva in evharistije. Jezus je namreč pri zadnji večerji apostolom podelil moč, da v njegovem imenu posvečujejo kruh in vino v njegovo telo in kri. Jezus jim je to poslanstvo podelil z besedami »To delajte v moj spomin«.

Tu ne gre zgolj za zgodovinski spomin, ampak za spomin, ki Kristusovo telo in kri posedanja. Vsakršna posvetitev kruha in vina, pomeni Gospodo realno navzočnost v sedanjem trenutku. Škofje in duhovniki so po posvečenju nasledniki apostolov, ki v vseh časih in rodovih aktualizirajo Gospodovo navzočnost med nami.

Po večerji je Jezus skupaj z apostoli odšel na Oljsko goro, kjer so ga kmalu prijeli vojaki, ki jih je vodil Juda Iškarijot. Od takrat dalje, se je za Jezusa začelo trpljenje, ki mu pravimo tudi križev pot. Po kratkem montiranem procesu je bil obsojen na smrt s križanjem. V hudih mukah je v petek, ob treh popoldne, na križu umrl.

Tega dogodka se spominjamo pri obredu velikega petka, ko je v središču Kristusov križ. V sklopu tega obreda ni maše, saj duhovnik ne posveti kruha in vina. Na začetku duhovnik leže počasti prazen oltar, nato prisluhnemo Božji besedi, ki govori o Gospodovem trpljenju in smrti. Po slovesnim prošnjah za vse potrebe, sledi češčenje križa. Po češčenju križa sledi obhajilo od posvečenih hostij velikega četrtka. Po obhajilu duhovnik odnese najsvetejše v Božji grob.

Bistvo velike noči je križani, ne pa zajčki, darila, pojedina in dela prost dan. Foto: Pixabay

V središču je lahko misel, da Gospod prihaja k nam in ne m k njemu

Letos po cerkvah ne bo Božjega groba, ker se ljudje zaradi koronavirusa ne bomo udeležili obredov velikega tedna. Zato bomo lahko obrede obhajali doma s pomočjo televizijskih, radijskih ali spletnih prenosov bogoslužja. Glede na to, da nam ne bo potrebno spreminjati lokacije, bomo lahko praznike še bolj doživljali, predvsem v smislu, da je Gospod tisti, ki prihaja k nam in me mi k njemu.

Za primerno obhajanje velikega tedna, se najprej pozanimajmo, kdaj so obredi velikega tedna. Ponudbe je dovolj, važno je, da pravočasno izberemo katero bogoslužje bomo spremljali.

Na veliki četrtek lahko spečemo nekvašen kruh

V vsakem primeru je primerno, če se na bogoslužje prej pripravimo tako, da se najprej pozanimamo, kaj je tisti dan v ospredju. Na veliki četrtek je še posebej v središču evharistija, zato premislimo, kakšen je naš odnos do tega zakramenta. Ali verujemo, da je Gospod resnično navzoč pod podobo kruha in vina? Ali verujemo, da je V Gospodovem telesu in krvi navzoče njegovo trpljenje, smrt in vstajenje? Ali verujemo, da je Gospodovo telo in kri bistvena hrana za naše življenje?

V ta namen lahko spečemo nekvašen kruh in ga skupaj z vinom postavimo na vidno mesto, ko bomo navzoči pri bogoslužju preko medijev. Jezus je namreč pri zadnji večerji uporabljal nekvašen kruh, ki ga je kot svoje telo razdelil svojim učencem.

Po bogoslužju lahko sami ali skupaj z družino molimo z Jezusom na Oljski gori. Kakor je Jezus prosil Očeta, naj se zgodi volja njegovega Očeta, tako lahko tudi mi vse svoje življenje položimo v roke Boga Očeta.

Na veliki petek lahko v središče stanovanja postavimo križ

Na veliki petek, ko obhajamo spomin Gospodovega trpljenja in smrti, lahko v središče našega glavnega stanovanjskega prostora postavimo križ in ob njem prižgemo svečo. Ko bomo navzoči pri obredu velikega petka, še posebej podoživljajmo Gospodovo trpljenje. Letos lahko v Gospodove roke izročimo še posebej tiste, ki na kakršen koli način trpijo zaradi koronavirusa. Prav tako lahko izročimo Gospodu na križ vse naše življenje.

Na veliko soboto sami blagoslovimo jedila

Na veliko soboto, ko bomo pripravljali velikonočna jedila, naj v nas odmeva Jezusova smrt. Tudi hrana naj nas spominja na njega. Kruh nas spominja na Božjo dobroto in na njegova dela v našem življenju, meso na Gospodovo telo, darovano za naše grehe. Pirhi simbolizirajo kaplje krvi, zato je primerno, če so pobarvani rdeče. Korenine hrena spominjajo na žeblje, s katerimi je bil Jezus pribit na križ. Ostrina hrena nas spominja na ostrino Jezusovega trpljenja.

Blagoslova jedil ni potrebno spremljati preko medijev, saj ima vsak kristjan po krstu moč, da v Božjem imenu prinaša blagoslov na stvari in ljudi. V kolikor je v naši moči si lahko predhodno priskrbimo blagoslovljeno vodo. Če imamo kadilo. Lahko jedila tudi pokadimo.

Letošnja velika noč je lahko priložnost, da začnemo živeti

Slovenski škofje bodo bogoslužje velikonočne vigilije obhajali v soboto, bo 20.00. kot je bilo rečeno, je to maša, kjer obhajamo Gospodovo vstajenje. Prav tako bodo velikonočno vigilijo obhajali duhovniki po župnijah, brez navzočnosti vernikov. Iz srca se priporoča, da se tega bogoslužja udeležimo preko medijev, ki so nam na razpolago.

Slovenski škofje nas prav tako vabijo na skupen zajtrk, na velikonočno jutro, ob 8.00. Jedila, pripravljena in blagoslovljena na veliko soboto, lahko naenkrat zaužijemo po vsej Sloveniji. Tako bomo kljub fizični omejenosti, vsi skupaj udeleženi pri velikonočnem zajtrku.

Po zajtrku smo povabljeni, da se prav tako preko izbranega medija, udeležimo maše velikonočnega praznika. Tako bomo zaokrožili obhajanje velikega tedna, okronano s praznikom Gospodovega vstajenja.

Morda bodo v nas, za razliko od preteklih let, letošnji velikonočni prazniki prižgali v naših srcih zares tisto pravo Kristusovo luč, ki prinaša življenje. Tako se ne bomo več bali preizkušenj in tudi ne smrti. Kristusova luč v nas po pomenila, da letošnja velika noč pomeni, da smo pravzaprav oživeli. Smrti se namreč boji le tisti, ki je notranje mrtev. Kdor pa je v Gospodu oživljen, se ne boji smrti, saj z Gospodom, niti smrt ne more prekiniti njegovega življenja.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice