Poslovanje sodišč v času pandemije
Slovenija
Zakon začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (CPVID-19), zaradi epidemije virusne okužbe z namenom preprečitve širjenja virusne okužbe, varovanja zdravja in življenja ljudi in zagotovitve delovanja posameznih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil ter zagotavljanja izvajanja pravic in obveznosti, določa začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi, drugimi javnopravnimi zadevami in zadevami na področju izvrševanja kazenskih sankcij.
Po tem zakonu sodišča do 01. julija 2020, razen če Vlada R Slovenije prej s sklepom ne odredi drugače, zaradi prenehanja razlogov, opravljajo naroke in odločajo le v omejenem obsegu sodnih zadev, ki štejejo kot nujne zadeve. Takšna zakonska rešitev temelji na 83.a členu Zakona o sodiščih, ki določa, da ob naravnih in drugih hujših nesrečah, ob večjih epidemijah ali podobnih večjih izrednih dogodkih, ki lahko v večjem obsegu ovirajo nemoteno oziroma redno izvajanje sodne oblasti, posamezna sodišča opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah, kot to določa 83. člen tega zakona, vendar lahko predsednik Vrhovnega sodišča na osnovi Zakona o začasnih ukrepih omeji število zadev, ki štejejo kot nujne zadeve, kar se je tudi zgodilo.
Predsednik Vrhovnega sodišča je z Odredbama o posebnih ukrepih z dne 30. marca in 08. aprila 2020 kot nujne zadeve opredelil le:
- preiskave in sojenje v kazenskih zadevah, v katerih je obdolžencu odvzeta ali omejena prostost, ter v kazenskih zadevah tujcev, ki ne prebivajo v Republiki Sloveniji,
- postopke v zadevah zavarovanja, razen dejanj, ki zahtevajo osebne stike izvršiteljev, udeležencev in drugih oseb v teh postopkih in oprava teh dejanj ni nujna zaradi odvrnitve nevarnosti za življenje in zdravje ljudi ali premoženja večje vrednosti,
- izvršilne zadeve v zvezi z vzgojo in varstvom otrok ter preživninskimi obveznostmi, ki izhajajo iz zakona,
- nepravdne zadeve o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah,
- spori za objavo popravka objavljene informacije in
- druge zadeve, za katere tako določa zakon.
Skladno z določbami Zakona o začasnih ukrepih od 13. marca 2020, pa do preklica oziroma najdlje do 01. julija 2020, ne tečejo roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne. Prav tako ne teče rok za vložitev ustavne pritožbe.
Vsi naroki, seje in zaslišanja v nujnih zadevah se, če so izpolnjeni tehnični in prostorski pogoji, izvedejo prek videokonference. Vsi razpisani naroki v zadevah, ki ne spadajo med nujne zadeve, se prekličejo. Razen v nujnih zadevah v času trajanja posebnih ukrepov stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe ne smejo vstopati v sodne stavbe, vloge lahko vlagajo le po pošti ali preko portala eSodstvo v postopkih, kjer je to omogočeno, za komunikacijo s sodišči pa uporabljajo objavljene elektronske naslove in telefonske številke, v času uradnih ur. V nujnih zadevah v času trajanja posebnih ukrepov se morajo stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe, ki želijo podatke v zvezi s postopkom, predhodno sodišču najaviti preko objavljenih elektronskih naslovov in telefonskih številk v času uradnih ur. Za vse primere, razen izjem, sodišča določijo eno vstopno točko v sodno stavbo, na kateri se izvedejo vsi potrebni preventivni ukrepi za preprečitev virusne okužbe. Z namenom preprečitve širjenja virusne okužbe, varovanja zdravja in življenja ljudi in zagotovitve delovanja sodišč ter zagotavljanja izvajanja pravic in obveznosti lahko sodnik ali predsednik senata v nujnih zadevah začasno tudi izključi javnost celotne glavne obravnave ali njenega dela in določi druge primerne varovalne ukrepe.
Glede na določbe že omenjenega Zakona začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (CPVID-19), predsednik Notarske zbornice Slovenije ni sprejel ukrepa popolnega zaprtja notarskih pisarn, tako da, zaenkrat, te obratujejo v omejenem obsegu in sicer od 24. marca 2020 dalje vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek od 9. do 12. ure in ob sredah od 13. do 17. ure.
Hrvaška
Hrvaška ni sprejela krovnega zakona, ki bi urejal delo sodišč v času pandemije. Odločanje glede ukrepov je tako prepuščeno predsednikom posameznih sodišč, kar utegne biti sporno glede pravico do enake obravnave, pod enakimi pogoji, vseh državljanov Hrvaške pred sodišči. Ker se tako obravnave določene vrste in stopnje na nekaterih sodiščih izvajajo, na drugih pa ne. Ni enotnega stališča glede dela sodišč, niti vsa sodišča ne morejo postopati enako, glede na dane prostorske možnosti in glede na stvarno pristojnost. Sodišča so na svojih internetnih straneh objavila odločitve predsednikov sodišč, vezanih na delo sodišč in o njihovem postopanju.
Sodišča so stranke obvestila o posameznih narokih, ki so preklicani, pošte iz poštnega predala sodišča praviloma ne prevzemajo, komunikacija pa poteka izključno v elektronski obliki in preko pošte. Naroki se izvajajo predvsem v nujnih zadevah in v zadevah, kjer grozi zastaranje, sodniki v dneh, ko ne sodijo na narokih, praviloma delajo od doma.
Vrhovno sodišče Združenega kraljestva
V času pandemije je sodišče sprejelo dokument o postopku dela, katerega cilj je nadaljevanje dela sodišča v teh pogojih.
Sodišče je do posebnega obvestila o odpravi ukrepov zaprto za obiskovalce, vključno s sodelujočimi. Osebje sodišča nima dostopa do gradiva, shranjenega v stavbi in na njem in z njim ne dela. Morebitna zaslišanja zadev, ki so že v teku, potekajo v načinu videokonference, kadar je to potrebno. Stranke vnaprej prejmejo informacije o postopkih zaslišanja in testiranja. Vsi dokumenti, vezani na zaslišanja morajo biti predloženi v elektronski obliki. Zaslišanja se prenašajo v živo, nato pa je videoposnetek objavljen tudi na spletnem mestu. Nova zaslišanja v novih zadevah niso predvidena.
Odločitve bodo, tako kot običajno, objavljene na spletnem mestu. Nove pritožbe se vročajo sodišču izključno v elektronski obliki. Datum vložitve je dan, ki je naveden v elektronski pritožbi kot dan predložitve.
Zares nujne pritožbe se sprejemajo brez zapletov, spori glede procesnih vprašanj so v tem času nezaželeni.
Zvezno vrhovno sodišče Nemčije
Zaslišanja vseh strank in vse obravnave so preložene na konec aprila, začetek maja.
Zvezno upravno sodišče Nemčije
Sodišče je svoje dejavnosti zaradi zdravstvenih razlogov omejilo v času od 18. marca 2020 do 19. aprila 2020, potem, ko je bilo več zaposlenih pozitivnih na testiranju za koronovirus. V tem obdobju ni ustnih zaslišanj, razen nujnih. Vsi ostali naroki, predvideni za to obdobje, so preklicani. Sodišče je zaprto za javnost.
Okrožno sodišče v Münchnu
Dostop do stavbe je popolnoma zaprt za vse, tudi za stranke, razen v primerih nujnih narokov. Za dostop na nujne naroke je dostop vnaprej strogo dogovorjen. Možno je vložiti listine na sodišču – dodeljen je ločen prostor.
Knjižnica in arhiv sodišča še naprej delujeta (od 18. marca 2020, datum sklepa).
Vrhovno kasacijsko sodišče Italije
Z odredbo kasacijskega sodišča z dne 08. marca so bile vse obravnave preložene do 15. aprila 2020, zdaj se ta rok podaljšuje; največje število administrativnih uslužbencev in sodnikov delo opravlja po prilagodljivem urniku ali od doma.
Z odlokom z dne 01. aprila 2020 so v civilnih postopkih vse javne obravnave preložene do 30. junija, razen nujnih. Po 30. juniju bodo zadeve obravnavane glede na oceno njihove prioritete.
Sodni senati se lahko sestanejo in razpravljajo o primerih, kjer so bila sodna dejanja že opravljena, po strogo določenem urniku. V kazenskih zadevah so bile zadeve preložene, razen v nujnih primerih, na čas po 30. juniju 2020.
Vrhovno sodišče Kazahstana
Vrhovno sodišče je v zvezi z dinamiko rasti primerov okužbe s koronavirusom COVID-19 v mestih Nur-Sultan in Almaty sprejelo ukrepe za ohranitev ravnovesja med dostopom do pravice in zagotavljanjem varnosti življenja in zdravja državljanov, ki sodelujejo v paleti postopkov v izrednem obdobju. Sodiščem je bilo naloženo, naj dosledno upoštevajo karantenske ukrepe, da bi maksimalno izključili stike, da bi preprečili tveganje za širjenje koronavirusa med obiskovalci.
Nekaterim sodnikom in uslužbencem je bil določen prilagodljiv delovni urnik, preostalim je bil odrejen dopust, skrajšan delovnik ali odrejeno delo od doma. Sodiščem nižje stopnje, tako imenovanim lokalnim sodiščem, je bilo svetovano, da naj kar se da zmanjšajo »porabo papirja«.
Izdelani so bili seznami in določeni prednostni roki za obravnavo zadev v odprtih kazensko – preiskovalnih zadevah, zadevah, ki jih ni moč odlagati ali prelagati in posebej o zadevah, ki jih ni moč preložiti niti do konca izrednega režima.
V povezavi s karanteno v mestih Nur-Sultan in Almaty je sodiščem zadevnih regij priporočeno, da delujejo z minimalno potrebnim številom zaposlenih za izvajanje nalog sodišč v primerih, ki se nanašajo na kršitve izrednega stanja ter da obravnavajo nujne primere upravnih, preiskovalnih in drugih sodišč v zvezi z nacionalno varnostjo, zagotavljanje delovanja pomembnih področij življenja družbe in države ter omejevanja ustavne pravice do osebne svobode. Predlagana je tudi uporaba najmanjšega števila zaposlenih, potrebnega za zaščito in delovanje sodišč.
Vrhovno sodišče ZDA
Sodišče in sodna stavba sta povsem zaprti za zunanje stranke. Vse javne obravnave so bile preložene za nedoločen čas. Zaposlenim je dostop do stavbe omogočen v omejenem obsegu.
Rok za vložitev pritožb in prošenj na vrhovno sodišče je podaljšan za 150 dni od dneva izdaje zadnjega pritožbenega sodnega akta.
Evropsko sodišče za človekove pravice
Vse javne obravnave so prekinjene in preložene za nedoločen čas. Javni dostop do stavbe je prepovedan. Vstopijo lahko le sodniki in uslužbenci, po posebnem režimu.
Pritožbe se še naprej sprejemajo in distribuirajo med oddelki. Kar največje možno število sodnikov in osebja je prešlo na delo od doma.
Sodne odločitve, ki ne potrebujejo javne obravnave ali v katerih so že bile opravljene obravnave, se izdelajo v pisni obliki.
Evropsko sodišče (Sodišče EU)
Sodna dejavnost se nadaljuje, prednost pa imajo seveda tisti primeri, ki so še posebej nujni ( nujni postopki, hitri postopki in začasni postopki ).
Zaslišanja, predvidena za obdobje do 30. aprila 2020, so preložena. Postopkovni roki za začetek postopka in vložitev pritožb (materialni roki) tečejo, stranke morajo spoštovati te roke, ne da bi posegale v morebitno uporabo drugega odstavka 45. člena Protokola o statutu Sodišča Evropske unije. V nasprotju s tem so procesni roki, določeni med tekom postopka – razen zgoraj omenjenih postopkov, ki so še posebej nujni – podaljšani za en mesec.
Večino osebja in sodnikov je bilo napoteno na delo od doma, dostop do sodišča pa je možen le za tiste zaposlene in sodnike, ki zagotavljajo njegovo nemoteno delovanje.
Tako lahko sklepno ugotovimo:
- sodstvo v večini držav sveta in tudi mednarodna sodišča niso neposredno razglasila popolne prekinitve svojih dejavnosti;
- v vseh sistemih in primerih je ohranjena možnost obravnave nujnih primerov, nujnih peticij in nujnih pritožb;
- hkrati je bila praviloma odložena izvedba ne nujnih javnih obravnav, ki so preložene na poznejši datum ali pa se obravnave izvajajo in izvedejo preko videokonference ( kar je bilo značilno za zgodnjo fazo pandemije, vendar pa je na sedanji stopnji pandemije težnja, da se obravnave izvajajo izključno v nujnih zadevah )
- pošiljanje največjega števila sodnikov in uslužbencev na oddaljeni model dela, na delo od doma, razen tistih, ki so zaposleni v sistemu za zagotavljanje nujnega delovanja pravosodnega organa;
- iskanje in uporaba modelov za sprejetje sodnih aktov na daljavo, na primer na podlagi pisnega postopka, v primerih, ko je to seveda sploh mogoče.