Dom starejših občanov, večkrat imenovan tudi dom za ostarele, dom za starejše ali dom upokojencev, je stanovanjski objekt namenjen bivanju in oskrbi starejših. Dom starejših občanov je običajno organiziran tako, da ima vsaka oseba ali par v domu svojo sobo v slogu apartmaja, za tiste bolj samostojne so na voljo oskrbovana stanovanja znotraj objekta, del objekta pa je varovani oddelek za tiste, ki trpijo za demenco. V stavbi so na voljo dodatni objekti, ki omogočajo izvajanje rekreacijskih dejavnosti, so namenjeni druženju, prehranjevanju ter posebni zdravstveni negi. Dom starejših občanov se od zdravstvenega doma razlikuje predvsem po ravni zdravstvene oskrbe in kvaliteti bivanja. Dom starejših občanov temelji na institucionalnem varstvu, ki zajema vse oblike pomoči, zagotavlja organizirano prehrano in zdravstveno varstvo. Običajno pa dom starejših občanov nudi tudi pomoč na domu, s katero pripravi okolje, posameznika in njegovo družino na starost. Mesto v domu se običajno plačuje mesečno kot oblika najemnine, lahko pa je dogovor tudi drugačen. Na voljo so javni domovi in zasebni s koncesijo, teh je v Sloveniji po podatkih iz leta 2018 102, 59 javnih in 43 zasebnih s koncesijo.
Kakšne storitve nudi dom starejših občanov?
Dom starejših občanov v prvi vrsti nudi namestitev in socialnovarstvene storitve za starejše od 65 let in osebe, ki zaradi bolezni ali drugih razlogov ne morejo bivati v svojem domu. Ti razlogi so ponavadi poslabšanje zdravstvenega stanja ali poškodbe, izguba partnerja in osamljenost, nezmožnost samostojnega bivanja ter tudi lažja dostopnost do zdravniške oskrbe. Dom starejših občanov mora imeti zagotovljeno osnovno in socialno oskrbo ter zdravstveno varstvo in nego po predpisih. K osnovni oskrbi se uvrščajo namestitev, vzdrževanje bivalnih prostorov in perila, organiziranje primerne prehrane (tudi za sladkorne bolnike in osebe z drugimi prehranskimi omejitvami), tehnična oskrba, osebna pomoč in prevoz. Pod socialno oskrbo spadajo strokovno vodene dejavnosti, fizioterapije in delovne terapije ter varstvo in posebne oblike varstva oskrbovancev. Zgolj varstvo pomeni, da dom starejših občanov zagotovi strokovno pomoč pri vzdrževanju osebne higiene oskrbovanca in mu pomaga pri dnevnih aktivnostih (vstajanje, hoja, oblačenje, komunikacija, orientacija). Za ohranjanje samostojnosti, aktivno preživljanje prostega časa in gradnjo socialnih odnosov, pomoč pri osebnih in socialnih stiskah so namenjene že prej omenjene posebne oblike varstva. Vse osnovne storitve, ki jih zagotavlja dom starejših občanov, so standardizirane. Odstopanja niso dovoljena, razen pri bivalnih pogojih, ki se lahko spreminjajo na bolje (bivanje v enoposteljni sobi) ali na slabše (bivanje v večposteljni sobi), kar pa se seveda odraža tudi pri višine cene, ki jo posamezniki plačujejo za oskrbo. Z možnostjo doplačila dom starejših občanov ponuja t.i. nadstandardne storitve kot so postrežba hrane v sobi, priprava dietnih obrokov, postiljanje postelje, aplikacija zdravil. Oskrbovanci se lahko odločijo tudi za različne masaže, lahko uporabljajo televizor, računalnik in hladilnik, kar jim dom starejših občanov običajno dodatno zaračuna.
Odhod v dom starejših občanov je lahko izredno težek, zato je ob vseh predpisanih storitvah, ki jih dom starejših občanov nudi, predvsem pomembna raznovrstnost, kvaliteta in strokovnost teh storitev za zagotavljanje čim višje kakovosti bivanja in življenja. Hkrati je bistvenega pomena odnos zaposlenih, katerih cilj mora biti spoštovanje in razumevanje posameznika, njegovih želj, potreb, pravic, usvarjanje pozitivnega vzdušja in prijetnega ozračja v katerem se bo oskrbovanec počutil domače. Dom starejših občanov zaposluje usposobljene strokovne delavce s področja zdravstva in nege, prehrane, tehnični in računovodski kader, v delovni proces pa so pogosto vključeni tudi prostovoljci, dijaki, študenti in upokojenci. S tem je oskrbovancem omogočeno organizirano druženje in preživljanje prostega časa z ljudmi iz iste generacije in osebami mlajše generacije. Običajno ima dom starejših občanov dnevne prostore, lokal, klubske prostore, terase in druge zunanje površine, s katerimi si lahko oskrbovanci popestrijo dneve.
Kakšen je postopek prijave in sprejema v dom starejših občanov?
Za sprejem v dom starejših občanov mora prosilec izpolnjevati dva pogoja in sicer biti mora državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Sloveniji in star 65 let ali več. V kolikor za sprejem v dom starejših občanov zaprosi tujec, mora ta imeti dovoljenje za stalno bivanje v Republiki Sloveniji in njegova starost prav tako presega 65 let. Preden posameznik sprejme odločitev za odhod v dom starejših občanov je potrebno preveriti razpoložljivost. Te informacije so na voljo na spletni strani skupnosti socialnih zavodov Slovenije in se dnevno posodabljajo. Hkrati so na spletni strani dosegljive informacije o kapaciteti, številu prošenj, ki jih je določen dom starejših občanov prejel in številu aktivnih prošenj za takojšen sprejem. Nato je potrebno vložiti prošnjo za sprejem v institucionalno varstvo, ki se odda pri želenem zavodu preko navadne pošte, elektronske pošte ali kar čez splet. Iskalci doma za upokojence lahko oddajo prošnjo za več domov hkrati, saj so čakalne dobe ponekod predolge. Lahko se tudi zgodi, da prosilec ne bo takoj našel tega kar mu ustreza, saj so želje in potrebe prosilcev različne, prav tako so različne proste kapacitete ponudnikov. Več dejavnikov vpliva na to kdaj bo prosilec sprejet v dom starejših občanov. Vrstni red prispelih prošenj za izbran dom starejših občanov, zdravstveno stanje prosilca, oddaljenost stalnega prebivališča od doma upokojencev so le nekateri izmed teh dejavnikov. Veliko prosilcev je takšnih, ki prošnjo oddajo zgolj zato, da so uvrščeni v čakalno vrsto. Svetuje se, da v kolikor želite čimprejšnji sprejem v dom starejših občanov, da večkrat kontaktirate odgovorno osebo v izbranem domu in s tem izkažate interes, da vas sprejem še zmeraj zanima in hkrati tudi nujo, da bivanje v domu res potrebujete.
Powered by Contextual Related Posts
