Se bomo začeli dušiti v smeteh?

Med tem ko se večino Slovenije ukvarja s koronavirusom in se vlada trudi zajeziti situacijo in ustvariti pogoje, da po koncu vse te drame, ne bo prehudih posledic, se na smetiščih nabira tone odpadle komunalne embalaže. To je še ena izmed dediščin prejšnje vlade, kjer v letu in pol niso uspeli sestaviti interventnega zakona oziroma zakona, ki bi naslovil in uredil to problematiko. V mesecu februarju, ko je zadeva bila že zelo alarmantna, je državni svetnik iz vrst SLS in direktor komunalnega podjetja Simbio mag. Marko Zidanšek skupaj z Zbornico komunalnega gospodarstva pripravil predlog zakona o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami, ter ga vložili v vladno proceduro, z namenom, da bi se zadeva vsaj delno uredila, kot se je s podobnim interventnim zakonom leta 2018.

Kot nam je razložil mag. Marko Zidanšek težava s komunalno odpadlo embalažo sega daleč nazaj in je interventni zakon leta 2018 bil sprejet ravno z razlogom, da se situacija okoli odpadle embalaže, ki se je nabirala pri predelovalci komunalnih odpadkov – GIZ SLOCERO (CEROP, KOCEROD, Komunala Slovenska Bistrica, Kostak, RCERO Ljubljana in Simbio Celje), uredi, dokler se ne spiše zakon, ki bo splošno situacijo na tem področju uredil, da do potreb po interventnem zakonu sploh ne bo prihajalo. Kot že omenjeno leta 2018 je bil sprejet interventni zakon, takrat vodilni in pristojno ministrstvo bi morala sprejeti in urediti zakon, ki bi razrešil nesoglasja in uredil ravnanje s komunalno odpadlo embalažo, a tega v letu in pol ni naredila. Predelovalcem se je embalaža ponovno nabirala, zato je bila logična poteza vložitev novega interventnega zakona, da preprečijo kopičenje odpadle embalaže na predelovalnicah in s tem zaščitijo tudi državljane, ter preprečijo okoljsko katastrofo.

A za razumevanje celotne situacije je potrebno iti na začetek »spora« in pohlepa nekaterih.

Želja po dobičku pretehtala

Slovenija je pred vstopom v EU morala prilagoditi svojo zakonodajo evropskemu pravnemu redu, med drugim bistveno spremeniti politiko uravnavanja z odpadlo embalažo. Kar pa je postal osnovni razlog za vzpostavitev družbe za ravnanje z odpadlo embalažo SLOPAK, ki naj bi svojim naročnikom, zavezancem za ravnanj z odpadlo embalažo, zagotavljala izpolnjevanje njihovih obveznosti tako, da organizira in izvaja prevzem, razvrščanje, predelavo in reciklažo odpadle embalaže. Tako smo imeli eno samo družbo, ki je upravljala z embalažo, kar je po mnenju strokovnjakov tudi najbolj učinkovit način delovanja. Tako ena sama družba zagotavlja učinkovito upravljanje z odpadki od proizvodnje do reciklaže.

Vendar, če v povprečju v Sloveniji pridelamo 164.309 ton odpadle embalaže v gospodarstvu in 110.950 ton v gospodinjstvih, se zdi posel z odpadlo embalažo zelo donosen. To dejstvo je botrovalo k temu, da so se SLOPAK-u počasi pridružile še druge družbe, ki naj bi imele enako nalogo, torej bi poskrbele za celotno organizacijo in izvajanje prevzemov, razvrščanja, predelavo in reciklažo odpadle embalaže. Tako imamo trenutno 6 takšnih družb.

Večje število družb pa je privedlo do medsebojnega rivalstva in boja za sklepanje pogodb, ki so sicer pripomogle k podpisu le-teh, ampak pod ceno in v škodo družb. Ob tem je potrebno poudariti, da je Ministrstvo za okolje in prostor tisto, ki na osnovi sklenjenih pogodb poda dovoljenje za količino in vrsto odpadne embalaže, ter določi plačilo.

Družbe se tako financirajo iz državnega proračuna, ko jim je za ravnanje z odpadno embalažo plačana embalažnina. Ta je odvisna od količine embalaže, ki jo dajo letno v promet in od vrste embalažnega materiala. Hkrati so družbe plačane iz naslova sklenjenih pogodb in dodatnih dejavnosti.

Zaradi nižanja cen pri pogodbah, padcu cen za embaležnine in napačnih predpisanih deležih so družbe zgubile velik del dobička, kar pa je vodilo v nove težave.

Računsko sodišče opozorilo na sistem ravnanja z embalažo

Ministrstvo za okolje in prostor je po mnenju družb za ravnanje z odpadlo embalažo podalo prenizke deleže. Družbe so zato po lastni presoji in mnenju, da so premalo plačane, puščale na surovinah odpadlo embalažo. Potrditev, da je takšno vedenje »ustrezno« je dalo še Računsko sodišče Republike Slovenije leta 2015, ko je izdalo opozorilo, da v sistem ravnanja z embalažo in odpadno embalažo ni bila vključena več kot polovica (53,2 odstotka) embalaže v prometu. V povprečju je bilo zato na leto v sistem premalo vplačanih vsaj 16 milijonov evrov embalažnine. Družbe za ravnanje z odpadno embalažo pa po tem, ko dosežejo svoje predpisane deleže, odpadne embalaže od javnih komunalnih služb nočejo več prevzemati.

Ministrstvo za okolje in prostor je na to odgovorilo: »Če masa embalaže, za katero proizvajalci ne plačujejo stroškov ravnanja z odpadno embalažo, dejansko predstavlja pomemben delež mase vse embalaže, dane letno prvič v promet v Sloveniji, bo ministrstvo ocenilo primernost znižanja praga za nastanek obveznosti plačila stroškov ravnanja z odpadno embalažo zlasti z vidika vpliva take nove obveznosti na poslovanje srednjih, malih in mikro podjetij v primerjavi z drugimi možnimi ukrepi, kot sta na primer prenos te obveznosti na osebe v distribucijski verigi ali natančnejša opredelitev osnov za tarifo obračunavanja storitev proizvajalcem, saj se s predpisom ne more določiti višine embalažnine.«

Pomembna je tudi sodba upravnega sodišča z dne 18. januarja 2018, kjer je sodišče razsodilo, da obveznost družb za ravnanje z embalažo ne izhaja iz zakona o varstvu okolja, niti iz uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo ali vladnega sklepa o določitvi deležev prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe. Oblastveni posamični akt, ki tožniku nalaga obveznost prevzemanja odpadne embalaže, je namreč okoljevarstveno dovoljenje. To pomeni, da vlada ne more s sklepom določati, kolikšen delež ločeno zbrane embalaže mora prevzeti katera od pooblaščenih družb, kot je to počela doslej.

Na okoljskem ministrstvu so takrat zagotovili, da bodo to sodbo spoštovali in v skladu z njo tudi vodili nadaljnje postopke: »Glede na spremembo zakonodaje in sodbo upravnega sodišča, ki izpostavlja okoljevarstveno dovoljenje kot oblastveni posamični akt, bomo dovoljenja po uradni dolžnosti dopolnili,« so takrat dejali. Od maja 2018 do danes, aprila 2020, tega niso storili. Je pa decembra leta 2018 bil sprejet Zakon o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami (ZIURKOE).

Interventni zakon leta 2018 uredil alarmantno situacijo na kratek rok

ZIURKOE je tako uredil, da inšpekcija (pristojna za varstvo okolja) v 10 delovnih dneh od uveljavitve zakona pri izvajalcih javne službe izvede ogled lokacij, kjer je predhodno skladiščena ali skladiščena komunalna odpadna embalaža, ter ugotovi, popiše in presodi dejansko stanje. Izvajalci javne službe po ogledu od označenih odpadkov niso smeli niti odvzemati odpadkov niti jih k njim dodajati, drugih odpadkov predhodno skladiščiti ali skladiščiti tako, da je označene odpadke mogoče prevzeti, označenih odpadkov niso smeli oddati družbam, označene odpadke so smeli le oddati osebi, ki jo je določilo ministrstvo za okolje. Družbe pa po ogledu niso smele prevzemati označenih odpadkov.

Republika Slovenija je nato zagotovila prevzem in obdelavo označenih odpadkov, ter si zagotovila pravico, da od družb, namesto katerih je zagotovila njihovo predpisano obveznost ravnanja s komunalno odpadno embalažo, zahteva vračilo stroškov.

Za embalažo, ki se je nalagala do takrat je torej bilo poskrbljeno, hkrati pa bi se moral pripravljati nov zakon, ki bi dokončno uredil probleme na tem področju. Kar pa se ni zgodilo in je bil v državni zbor vložen nov interventni zakon.

Mag. Marko Zidanšek podal pobudo za nov interventni zakon

V mesecu februarju je bilo pri komunalnih podjetjih neprevzete že preko 16.400 ton komunalne odpadne embalaže, do konca leta pa bi se po črnem scenariju lahko nabralo celo več kot 80.000 ton odpadle embalaže. Zato je mag. Marko Zidanšek skupaj z Zbornico komunalnega gospodarstva podal pobudo za sprejem Predloga zakona o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami. Namreč kopičenje komunalne odpadne embalaže zaradi zdravstvenih, sanitarnih in požarnih razlogov lahko privede do okoljske katastrofe. Takojšnji ukrepi, ki bi bili po mnenju snovalcev izvedljivi v roku enega meseca, bi lahko zagotovili nemoten prevzem komunalne embalaže iz zbirnih centrov in nadaljnjo obdelavo ostanka, saj tako zbiratelji kot predelovalci nimajo razpoložljivih skladiščnih kapacitet za večmesečno skladiščenje in kopičenje embalaže.

Predlog predvideva, da na podlagi ocene za približno 50 odstotkov komunalne embalaže v letu 2020 ministrstvo intervencijsko zagotovi ustrezna sredstva za predelavo in tako prepreči okoljsko katastrofo. V pobudi za sprejem novega zakona o interventnih ukrepih, so predvsem upoštevali ureditev razširjene odgovornosti proizvajalcev na področju ravnanja s komunalno odpadno embalažo, kakor je zapisano v predlaganih spremembah Zakona o varstvu okolja. Novi interventni zakon naj bi trajal eno leto, država pa bi morala zagotoviti sredstva za izvedbo. V predvidenih spremembah Zakona o varstvu okolja so že predlagane rešitve, ki naj bi odpravile dolgoletne težave pri ravnanju z odpadno embalažo, pa tudi pri drugih skupinah proizvodov. Spremembe bi lahko precej spremenile sedanji sistem pri izdelavi skupnih načrtov (DROE) in prinašajo še več novosti, kar naj bi zagotovilo tudi redno prevzemanje odpadne embalaže.

Predlog je trenutno v razpravi, vendar je glede na trenutno situacijo v državi in zaradi usmerjenosti k reševanju težav koronavirusa pod vprašanjem, kdaj ga bo nova vlada uspela spraviti na dnevni red in kdaj nato v Državni zbor. Do takrat pa lahko le upamo, da se v smeteh ne bomo zadušili, ali da ne bo prišlo do požara še v kakšnem zbirnem centru. V takšnem primeru bomo namreš ostajali za štirimi stenami še zaradi škodljivih delcev v zraku.