Če ne moreš pobrati iztrebka, ne moreš imeti psa

Na začetku povem, da sem lastnica dveh psov. In živimo v mestu. Pse običajno sprehajamo ob cestah, na pločnikih, v parku in v mestnem gozdu. Iztrebke pobiramo, moram pa kdaj pa kdaj dobro pogledati, kateri je še »topel«, ker tega seveda ne počnejo vsi. Za drugimi pa ne bom pobirala. Prepričana sem, da človek, ki ima take težave s hrbtenico, da se ne more pripogniti, da bi pobral za svojim psom, tudi psa ne more peljati na sprehod in ga zato tudi najverjetneje nima. Nekaj let nazaj sem doživela prav posebno izkušnjo. Svojega psa sem vodila na sprehode in za njim pobirala, nekdo drug pa je svojega psa spuščal, da se je malo sprehodil ob moji ograji in se tam otrebil. Vsak dan. Včasih celo večkrat na dan. Pa sem pobrala in pospravila, do nekega dne, ko mi je bilo že tako ali tako vsega dovolj in je bil svež kakec samo pika na i. Vzela sem vrečko, pobrala iztrebek in ga odnesla po ulici, pozvonila in predala darilo z besedami: »Nekaj svojega ste pozabili pri meni.«

Spoštuj žival in sočloveka

Na področju odnosa do živali smo v zadnjem času dosegli veliko. Vsaj na papirju. 5. marca je Državni zbor RS potrdil dopolnjeni predlog novele stvarnopravnega zakonika, ki med drugim prinaša tudi novost, po kateri so živali opredeljene kot čuteča živa bitja in ne več kot stvari. Do živali se moramo obnašati humano, to je človeško. Kaj pa drug do drugega? In kako pomembno je spoštovanje drugega in njegove lastnine? Tudi takrat, ko smo na sprehodu s svojim čutečim bitjem, se moramo potruditi, da ne povzročamo škode drugim. Glede obnašanja na sprehodu v mestu, na zelenicah in v parkih, na tako imenovanih javnih površinah, je vse jasno. Občine so sprejele odloke, kršitev odlokov se lahko kaznuje. Kaj pa, ko se odpravimo na podeželje in se sprehajamo v naravi, kot mi rečemo, čeprav je ta narava za nekoga zasebna lastnina? Kako pomembno je, da tudi ob gibanju v naravi poskrbimo za to, da za seboj pustimo čisto površino, verjetno ni treba na veliko zgubljati besed, o tem se učimo že od malih nog. In da je pomembno počistiti tudi za svojim ljubljenčkom, ne samo za seboj, bi moral vedeti vsak lastnik psa.

Vsake toliko se razširijo novice o psih, ki so se zastrupili in poginili, ker jim je nekdo nastavil strup – naj se mu roka posuši, v takih primerih radi rečemo. Seveda je tako dejanje obsojanja vredno, a kdaj pa kdaj se moramo tudi vprašati, kaj smo naredili mi kot lastniki psa, da smo tega človeka razkurili do te mere, da se je odločil za tako dejanje. Smo imeli psa na povodcu ali smo mu pustili prosto tekati? Ker mimogrede, ko imate psa na povodcu, na sprehodu točno vidite, če kaj poje, in v večini primerov ga lahko pravočasno ustavite, da tega niti ne stori. Ste pobrali pasje iztrebke za svojim ljubljencem ali ste si mislili: »Ah, saj tukaj pa me res nihče ne bo videl« in ste pustili smrdljiv kupček za seboj?

Zakon o zaščiti živali – psa na povodec!

Zakon o zaščiti živali predpisuje obveznost varovanja psov: 11. in 12. člen določata, da mora skrbnik psa na javnem mestu zagotoviti fizično varnost živali tako, da je pes na povodcu, nevarni psi pa morajo biti na povodcu in opremljeni z nagobčnikom. Psa zato na prvem mestu pripnete na povodec zaradi njegove lastne varnosti in s tem preprečite, da bi ga zamikalo, da vam uteče pod avto. Hkrati pa s tem preprečite tudi, da bi prestrašil mimoidoče ali celo koga poškodoval. Nadzor nad izvajanjem tega zakona opravljajo uradni veterinarji, kmetijski, lovski, ribiški inšpektorji ter inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave, pa tudi policija.

Sprehajanje psa na javnih površinah

Občine imajo sprejete odloke o urejanju, vzdrževanju in varstvu javnih in drugih zelenih površin, v katerih so navedena dolžna ravnanja lastnikov oziroma skrbnikov psov, ko jih peljejo na javne površine. Običajno besedilo členov določa, da morajo skrbniki psov pri sebi imeti vrečke ali drugo opremo za odstranitev iztrebkov, v primeru onesnaženja javnih in drugih zelenih površin pa morajo iztrebke takoj odstraniti. Pogosto se v nadaljevanju člena določa tudi obveznost vodenja psov na povodcih na javnih zelenih površinah. Med kazenskimi določbami je navedena kazen za nespoštovanje predpisa; po pregledu nekaj občinskih odlokov je bilo ugotovljeno, da se kazni gibljejo med 40 in 100 evri. Nadzor nad izvajanjem občinskih odlokov izvaja (med)občinski inšpektorat.

Vse navedeno velja za pse, ki iztrebljajo na javnih površinah (ceste, pločniki, mestni parki ipd.), ki so v lasti ali upravljanju občine. Glede na to, da se psi v mestnih oziroma urbaniziranih naseljih največkrat sprehajajo po pločnikih ali v parkih, so v takšnih krajih določbe občinskih odlokov lahko učinkovite, če za izvajanje predpisa inšpektorji ustrezno skrbijo. V veliki meri k izboljšanju stanja pomaga tudi ozaveščanje lastnikov psov in opozarjanje na dolžnost čiščenja.

Sprehajanje psa izven mesta

Predpisov, ki bi urejali pobiranje pasjih iztrebkov izven urbanih središč, ni. Psi se na vasi večinoma sprehajajo po kmetijskih in gozdnih zemljiščih izven naselja. V vasi običajno razen ceste, pločnika in vaškega parka ni javnih površin. Občina (občinski redar) nima pristojnosti za določanje ravnanja na zasebnih površinah, med drugim to velja tudi za kmetijska in gozdna zemljišča. Lastniki zasebnih površin se tako lahko zanesejo le na ZKP – zdravo kmečko pamet sprehajalcev in lastnikov psov. Da ne bodo skakali po polju, temveč hodili po poteh med posameznimi njivami. Da ne bodo spustili psa s povodca, da bi se zaganjal v ljudi, ki delajo na polju, ali prosto lovil in vznemirjal drugih domačih in divjih živali. Da bo za seboj poleg plastenke od vode in ovitka od čipsa odnesel tudi pasji kakec. Ne pozabite: ko se sprehajate na podeželju, se sprehajate po zasebni lastnini, za katero nekdo skrbi, na njej prideluje, od tega živi in tudi seveda plačuje davek. In ta nekdo se ni prišel sprehajat po vaši dnevni sobi, ali pripeljal psa, da se vam podela na terasi.

Tudi na neobdelovalnih kmetijskih površinah ste odškodninsko odgovorni

Kmetijska in gozdna zemljišča, na katerih se radi sprehajamo, so večinoma v zasebni lasti; predpisi o pobiranju iztrebkov v tem okolju niso sprejeti, pa tudi če bi bili, na zasebnem zemljišču občinski inšpektor nima pristojnosti. Čeprav niste lastnik zemljišča, se lahko po njem sprehajate. Prost prehod čez nekatera kmetijska zemljišča ureja Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), in sicer v 5. členu določa, da mora lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča drugim osebam na neobdelovalnih kmetijskih zemljiščih dopustiti čebelarjenje, rekreativno nabiranje plodov prostorastočih rastlin, zelnatih prostorastočih rastlin, gob in lov prostoživečih živali ter prosto gibanje, če se s tem ne povzroči škoda.

V primeru, da ob prej naštetih dejanjih nastane škoda na neobdelovalnem zemljišču ali pridelku, je povzročitelj škode za svoje dejanje odgovoren lastniku, zakupniku ali drugemu uporabniku neobdelovalnega kmetijskega zemljišča, in sicer v skladu s predpisi o odškodninski odgovornosti. Škoda lahko nastane tudi zaradi dejanj domačih živali (npr. pasji iztrebki, ki zaidejo v krmo za živino): za škodo, ki jo povzročijo domače živali, je odgovoren njen skrbnik, razen če dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo.

Prost prehod, čebelarjenje, rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in lov prostoživečih živali velja tudi za gozdne površine (5. člen Zakona o gozdovih).

Prehod obdelovalnih kmetijskih zemljišč se sicer nelastnikom lahko omeji ali popolnoma onemogoči. Lastniki, zakupniki ali drugi uporabniki obdelovalnih kmetijskih zemljišč bi lahko svoja obdelovalna kmetijska zemljišča označili s tablami, ki prepovedujejo prehod oziroma dostop, ali ogradili oziroma kako drugače zaščitili obdelovalno kmetijsko zemljišče pred obiskovalci. Je pa res, da bi to verjetno prineslo nove stroške in da verjetno ni preveč računati na ZKP sprehajalcev – ne hodite po njivah, temveč po poteh med njimi, ne spuščajte psa s povodca in počistite za njim. V zvezi s škodo, ki jo povzročijo sprehajalci ali drugi obiskovalci s psi na obdelovalnih kmetijskih zemljiščih, prav tako veljajo splošna pravila o odškodninski odgovornosti: povzročitelj škode je za svoje dejanje (ali dejanje svoje domače živali) odgovoren lastniku, zakupniku ali drugemu uporabniku obdelovalnega kmetijskega zemljišča.

Realna pravna rešitev glede problematike iztrebkov za psom (ali drugo domačo živaljo), ki se sprehaja po zasebnih zemljiščih, še vedno ni sprejeta. In verjetno še dolgo ne bo. Na javnih površinah obveznost pobiranja pasjih iztrebkov opredeljujejo občinski odloki, na zasebnih površinah pa je pobiranje pasjih iztrebkov odvisno od kulturnega obnašanja posameznika, saj v sodni praksi še ni primerov odškodninske odgovornosti lastnika psa zaradi povzročene škode zaradi pasjega iztrebka. Svojemu psu izrazite naklonjenost tudi s tem, da za njim počistite. Bodite vzgled drugim. Predvsem pa: ne počnite drugim tega, česar ne želite, da bi oni počeli vam.