Novi sveženj vladnih ukrepov naklonjen gospodarstvenikom, nekoliko manj pa državljanom

Dokaj jasno je že, da je koronavirus globoko posegel v naše življenje, in če si mogoče ne upamo ali nočemo priznati na glas, je trenutno stanje začetek dolge kalvarije. OECD predvideva, da bomo posledice sanirali v najboljšem primeru šele leta 2022. UMAR pa ocenjuje, da lahko pričakujemo več kot 5-odstotni padec bruto domačega proizvoda oziroma med 6 in 8 %. Po napovedih Banke Slovenije letos obstaja tudi velika verjetnost močnejšega padca gospodarske aktivnosti in predvideva se, da se bo letos BDP skrčil celo med 6,2 % in 16,1 %, medtem ko je padec gospodarske aktivnosti v letu 2009 znašal 7,5 %. Zato je zelo pomembno, da se sedaj sprejemajo odločitve, ki bodo imele učinke na dolgi rok.

Prvi sveženj vladnih ukrepov je predvidel ugodnosti za skoraj milijon ljudi. Kljub mnogim pripombam in nejasnostim iz prvega svežnja ukrepov je za univerzalni dohodek zaprosilo več kot 36.000 samostojnih podjetnikov, prav tako je za ugodnosti zaprosilo več kot 33.500 podjetij za več kot 277.000 zaposlenih. Drugi sveženj ukrepov dopolnjuje prvega, dodaja 300.000 novih upravičencev in jasneje postavlja zagotovila likvidnosti gospodarstva ter ureja upravičenost humanitarnih in invalidskih organizacij do povračila nadomestila plače delavcem, ki so na začasnem čakanju na delo.

Cilji novega svežnja bolj ugodni za gospodarstvo

Cilji novega svežnja ukrepov so usmerjeni v olajšanje položaja gospodarskih družb pri najemanju nujno potrebnih likvidnostnih bančnih posojil, kar bo  prispevalo k ohranjanju gospodarske stabilnosti v državi; preprečilo hujšo gospodarsko škodo; ohranilo delovna mesta v gospodarskih družbah; zagotavljalo zadostno srednjeročno likvidnost v bančnem sistemu in optimizacijo izrabe sicer že v veliki meri uporabljenega fiskalnega prostora proračuna Republike Slovenije.

Ukrep predvideva, da je kreditojemalec lahko vsaka fizična in pravna oseba, ki opravlja ustrezno dejavnost, je sklenil kredit po 12. marcu 2020 in ga ne bo po 31. decembru 2020, ročnost kredita ne presega petih let in bo sklenjen izključno za financiranje dejavnosti kreditojemalca ter so mu čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, in nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo upadli za vsaj 10 odstotkov. Kreditojemalec mora predložiti zadnje računske izkaze, opisati svoj poslovni položaj, opredeliti višino in ročnost zahtevanega kredita, namen kredita in podati izjavo, da bo kredit porabljen izključno za namen. Poroštvo države je načeloma nepreklicno, a le v kolikor kreditojemalec poravnava svoje obveznosti.

Ukrep še dodatno pomaga podjetnikom, ki imajo v najemu poslovne prostore, ki so v lasti Republike Slovenije ali v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti ter jim je zaradi ukrepov države in zaradi širjenja bolezni opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno oteženo, saj jim od vključno 13. marca 2020 do preklica razglasitve epidemije ni treba plačevati najemnine ali dela le-te.

Novosti pri drugem svežnju vladnih ukrepov

Nov sveženj predvideva pomoč tudi za invalidska podjetja in zaposlitvene centre, saj jim daje možnost uveljavitve pravice do povračila mesečnega kriznega dodatka. Zanj je potrebno vložiti vlogo na obrazcu, ki ga bo na spletnih straneh objavil sklad, vložiti ga bo potrebno v pisni obliki po pošti ali elektronsko na elektronski naslov sklada. Invalidska podjetja in zaposlitveni centri bodo morali navesti poimenski seznam invalidov za posamezni mesec in število dni v mesecu, ko bo invalid delal, in za katere upravičence bodo uveljavljene pravice, elektronski naslov, na katerega se opravi vročanje, in številko računa, na katerega se bo znesek nakazal. Vlogo bodo lahko oddali do vključno 20. v mesecu za pretekli mesec.

Prav tako se je razširil seznam upravičencev do solidarnostnega dodatka – s pomembnim dopolnilom, in sicer, da se solidarnostni dodatek ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči. Do solidarnostnega dodatka so na novo upravičeni:

1. v višini 150,00 evrov:

• upravičenci poklicnih pokojnin,
• upokojenci, ki imajo status kmeta, so starejši od 65 let in niso bili vključeni v katerokoli drugo skupino, ki je upravičena do dodatka,
• študentje, ki se šolajo po javnoveljavnih študijskih programih v Republiki Sloveniji in na dan 13. marca 2020 niso bili vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 14., 15., 16., 17., in 25. člena ZPIZ-2,
• družinski pomočniki po zakonu, ki ureja socialno varstvo,
• upravičenci do starševskega dodatka,
• upravičenci do dodatka za nego otroka,
• rejniki,
• upravičenci do materinskega oziroma starševskega nadomestila po zakonu,
• upravičenci do delnega plačila za izgubljeni dohodek po zakonu,
• vojni veterani in invalidi.

2. v višini 30,00 evrov:

 – starši za otroka do 18. leta, ki prejemajo tudi otroški dodatek in so uvrščeni med prvim in šestim dohodkovnim razredom.

Solidarnostni dodatki bodo izplačani do 30. junija 2020.

Sprememba je tudi pri javnih uslužbencih, le-ti so v primeru okužbe in karantene zaradi covida-19 upravičeni do 100-odstotnega nadomestila, letni dopust iz leta 2019 pa lahko porabijo do decembra 2020.

Oddahnejo pa se lahko tudi vsi, ki jim je država po 12. marcu 2020 pomagala priti iz tujine domov, kajti ne bo jim treba vrniti nastalih stroškov za vrnitev.

Pomoč turizmu v škodo državljanov

Turizem je v času koronavirusa popolnoma zamrl, veliko potovanj je bilo odpovedanih, zato je v drugem paketu ukrepov podan tudi predlog, da se za pogodbe o paketnem potovanju zaradi neizogibnih in izrednih okoliščin, ki jih povzroča epidemija, ni izpolnjena, šteje, da organizator potovanja izpolni svojo obveznost glede vračila vseh plačil iz šestega in osmega odstavka člena 57.f ter 1. točke člena 57.g Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUE, 126/07, 86/09, 78/11, 38/14, 19/15, 55/17 – ZKolT in 31/18), če potrošniku izda vrednotnico v višini vseh plačil potrošnika.

Vrednotnica se bo glasila na prinosnika in bo omogočala unovčljivost v 24 mesecih od izdaje. Če potrošnik izdane vrednotnice ne unovči v 24 mesecih od izdaje, lahko v 14 dneh po preteku tega obdobja od organizatorja potovanja zahteva, da mu v 14 dneh od prejema zahtevka vrne znesek, na katerega se glasi vrednotnica.

Izdana vrednotnica je predmet jamstva za povračilo vseh plačil, ki so bila izvedena s strani potrošnika ali v njegovem imenu, če posamezne potovalne storitve niso izvedene zaradi likvidnostnih težav organizatorja potovanja. Za izdano vrednotnico jamči organizator potovanja z vsem svojim premoženjem.

Vendar ne glede na to je samo potrošnik tisti, ki odloča, ali bo vrednotnico sprejel ali ne. Če se z vrednotnico ne strinja, mu mora organizator potovanja vrniti vsa plačila v dvanajstih mesecih po razglasitvi prenehanja epidemije.

Vsi ti našteti ukrepi, ki so sedaj le predlog, bodo zagledali luč sveta, če bo državni svet predloge podprl. Kar nekaj državljanov je bilo tudi tokrat izpuščenih, npr. vsi tisti, ki se jim je in se jim še bo te dni iztekel sklep o nadomestilu za brezposelnost, hkrati so in bodo ostali tudi brez zdravstvenega zavarovanja, ker si le-tega trenutno ne morejo urediti. Niti en ukrep se ni dotaknil popoldanskih samostojnih podjetnikov, saj so le-ti dojeti kot »luksuz«, so pa te dni dobili na dom nove izračune pavšalnih prispevkov in obračune za nazaj, saj so novi prispevki višji. Ukrepi še niso zajeli društev in njihovih plačil na dobiček ter zaposlenih, ki so morali na čakanje. Prav tako še niti en ukrep ni uredil absurda plačevanja za varstvo v varovanih centrih, namreč otroci, ki so običajno uporabniki le-teh, so doma, a starši morajo še vedno plačevati to varstvo v celoti. In še bi lahko naštevali. Najprej bo treba počakati na potrditev drugega svežnja in upati, da v tretjem ne bodo pozabljeni najbolj ranljivi, ki so še vedno pozabljeni.