Podobnik odgovarja: “Ponosen sem, da sem pomagal Sloveniji pridobiti milijon mask”

Korupcijo je treba razkrinkati, in če kdaj, je sedaj pravi in skrajni čas

Četrtkova Tarča na RTVSLO je dodobra razburila tako slovensko javnost kot tudi politiko. Ker so bila stališča predstavljena izrazito enostransko, mnogi, ki so pozitivno delovali v korist države in državljanov, pa so bili oblateni in prikazani kot vojni dobičkarji, v studio pa jih niso povabili, niti niso korektno objavili njihovih izjav.

Na to se je javno odzval Marjan Podobnik, predsednik SLS, ki je bil tudi sam kot posrednik vpleten v dobavo mask, pri čemer je bil deležen očitkov trenutne opozicije. Odziv je objavljen na portalu 24 ur, spodaj pa ga v celoti objavljamo.

Res je naslednje: res sem posredoval za podjetje Dobnik Trade iz Slovenske Bistrice, na katerega me je naslovil bistriški župan za oskrbo občine in tudi širše. Res je, da sem posredoval pri direktorju Zavoda za blagovne rezerve, res je, da sem enkrat zelo dvignil glas, ker je zaradi počasnosti delovanja nekaterih podrejenih prišlo do tega, da so ljudje umirali, dosegljive maske pa so ostajale v tujini in so prišle z enomesečnim zamikom. Ponosen sem, da sem pomagal, da smo milijon mask po ugodni ceni dobili v Slovenijo. S tem se nismo hvalili, in če bi bilo potrebno, bi še enkrat naredil enako. Ko gre zares, za ljudi in njihova življenja, še posebno takrat morajo uradniki in vsi drugi delati tako in toliko, kot je dobro in potrebno za državo in ljudi.

Ampak, g. Podobnik, to podjetje ni imelo denarja za te maske. Bilo je edino podjetje, ki je dobilo avans od države. Zakaj ravno to podjetje?

To morate vprašati podjetje in blagovne rezerve. Po mojih informacijah so z ustrezno garancijo in zagotovilom, kdaj lahko te maske pridejo v Slovenijo, dobili sredstva, in kot verjetno veste, bi v nekaj dneh po podpisu pogodbe, torej okoli 20. marca, že prišle iz Turčije. Potem se je zavleklo in so te dogovorjene maske izgubili. Nato bi lahko prišle iz Indije, a se je zaradi zavlačevanja tudi to izgubilo, in šele po mesecu dni so jih skupaj z drugimi dobili s Kitajske.

Pa vendar, kaj vam to podjetje pomeni? Zakaj ste posredovali ravno pri tem podjetju?

Jaz tega podjetja nisem poznal, niti vedel nisem, da obstaja. Mi je pa bistriški župan rekel, da njihovi ljudje čakajo dogovorjeno zaščitno opremo, ki pa je Civilna zaščita nima in je ne more posredovati, obstaja pa v njihovi občini podjetje, ki se ukvarja z zaščitno opremo, in ima dobre kontakte po svetu. Rekel je, če lahko zanje posredujem, da bi ljudje čim prej prišli do mask. Če te pridejo v blagovne rezerve, bo do njih prišla tudi Civilna zaščita in prek tega občine, komunale, bolnišnice, zdravstveni domovi in vsi drugi. To je bil edini razlog, da sem posredoval.

Lahko potrdite, da ste Zakrajšku grozili z izgubo službe?

Ne. Lahko pa potrdim, da sem povzdigni glas, ker se mi je zdelo nevzdržno, da se v trenutku, ko so ljudje že umirali, ko so maske mrzlično iskali zdravstveni domovi, bolnišnice in drugi, v Italiji je dnevno na stotine ljudi umiralo, zaradi nepripravljenosti pospešitve postopka pa so rezervirane maske ostajale v tujini. Zaradi tega so se izgubile maske, ki so bile, kot so mi povedali v podjetju, v Turčiji že na kamionu, in bi jih že 20. marca lahko imeli v Sloveniji. A se je zavlačevalo, in se je najprej zapravilo to, potem pa še drugo priložnost… Za Božjo voljo, vsak normalen človek bo v taki situaciji popenil. Morda bi lahko rešili nekaj življenj, zanesljivo pa bi manj ljudi zbolelo. Zaradi tega, ker se je nekdo sicer formalno držal črke zakona – po mojih informacijah je bila pogodba pripravljena, ni bila pa podpisana – je bil izgubljen dragocen čas. V Turčiji je menda v vrsti čakalo okoli 250 interesentov. Srbska vlada je po mojih informacijah poslala tja posebno letalo z denarjem, da so nemudoma kupili in odpeljali maske. Rezervirane maske za Slovenijo pa so bile izgubljene (vse te informacije sem dobil od podjetja).

Preko svojih ljudi v Indiji je podjetje prišlo do mask, toda približno 12 ur, preden so prišli so sredstev, da bi maske lahko kupili in prepeljali v Slovenijo, je Indija zaprla prost izvoz zaščitne opreme. Potrebno je bilo dobiti soglasje indijske vlade.

Zato sem med drugim sem klical ministra za obrambo in ministra za gospodarstvo. Predlagal sem, da preko ministrstva za zunanje zadeve posredujemo na ambasado v Indijo s prošnjo za čimprejšnjo pridobitev soglasja. Žal tega soglasja ni in ni bilo… Skupaj z drugimi dobavitelji se je podjetje potem usmerilo na Kitajsko, kjer pa je bilo potrebno spet čakati na izvozna dovoljenja in prevoz. Vse skupaj je to trajalo skoraj mesec dni.

Zakaj je to podjetje vas prosilo za pomoč? Zakaj ni samo poklicalo na Zavod za blagovne rezerve; zakaj je potrebovalo vas za posrednika in zakaj ste čutili, da lahko nahrulite tiste, ki so se s tem ukvarjali?

Po naravi nisem človek, ki bi ljudi nahrulil, če ni res neka skrajna, skrajna sila. Predstavljajte si, da imate svojega očeta ali mamo v domu za starejše občane, in zato, ker bo nek uradnik zavlačeval, ne boste dobili pravočasno respiratorja in bo vaš starš umrl. Bi pobesneli? Seveda bi. Bi pričakovali od nekoga, ki ima vpliv, da ostro zahteva od uradnikov, da, naredijo kar lahko? Seveda bi. In jaz sem to naredil.

Dolžnost uradnikov je, da delajo to, kar je dobro za državo, in v izrednih razmerah je treba delati izredno. Je pač treba delati 24 ur. Treba je delati izjeme, treba se je izpostaviti. Zato dajem priznanje Toninu, Počivalšku, predsedniku vlade Janši in številnim drugim, ki so se izpostavili. Tudi direktorju blagovnih rezerv, ki je naš bivši župan in ga poznam. Je korekten človek, in zdaj se mu je gotovo naredila krivica, ob tem ko se je maksimalno trudil. Bilo je nelogično, da so ravno blagovne rezerve dobile nalogo, za katero je tudi sam povedal, da niso usposobljene. Ampak treba je bilo v kratkem času zagotoviti nujno potrebno opremo za zaščito življenja ljudi. Za to je šlo.

Še to: veste, koliko je stala ta oprema? Po mojih informacijah so kakovostne dostavljene maske stale 0,49 evrov za kos. Nič se nismo hvalili s tem, nikjer niste mogli ničesar prebrati. Verjetno pa bo to neprijetno za koga, ki je take maske dobil morda celo po ugodnejši ceni, prodajal pa jih je po 60, 70 ali več centov.

Posebna zgodba pa so razni večno pooblaščeni dobavitelji, ki pri nabavah za državo praviloma pribijejo izjemno velik delež zase. Zato se mi zdi pomembno, da se na tem odprtem primeru začne razčiščevati ta gnojni tvor slovenske države, ki duši državo in ljudi, sto tisoče potiska v revščino, v brezup in sramotno nizke plače.

Naj vam povem samo en primer: ljubljanski UKC ima svojo lekarno. Ta ima po sklepu vlade oziroma parlamenta izpred več let status veletrgovine. Veste, kaj to pomeni? Vse nabave UKC bi lahko šle brez posrednikov direktno na UKC. Če ima UKC zdravstvenega materiala letno za 150 milijonov evrov, že 10 % marža pomeni 15 milijonov za posrednike. Povprečne marže v tej branži pri slovenskem načinu poslovanja so seveda nekajkrat višje. O tem lahko preberete izjave priznanih strokovnjakov, ki delujejo na tem področju. Zakaj se kljub temu, da bi lekarna UKC lahko kot veletrgovina dobavljala ves material neposredno, dopušča, da se tu redijo raznorazni vojni dobičkarji in drugi dobavitelji, ki ožirajo ljudi? Medicinske sestre imajo na ta račun mizerne plače, ne dobi se zdravstvenega osebja, nekateri pa se na jahtah preseravajo in živijo življenje, ki si ga ne zaslužijo, saj bi v urejeni državi marsikdo pristal v zaporu.

Tudi od novinarjev pričakujem, da jih pokličete in vprašate, ali je res, da ima lekarna UKC status veletrgovine. Isto se dogaja tudi v drugih primerih javnih naročil (maske so zaradi izrednih razmer šle mimo javnih naročil). Na primer, pri viaduktu Glinščica je se je pri okoli 10 milijonskem javnem naročilu skušalo zaradi par namišljenih centimetrov nekega zidu izločiti ponudnika, ki je dal za okoli 3 milijone evrov boljšo ponudbo. Pri drugi cevi karavanškega predora je šlo za okoli 30 milijonov. Najboljšega ponudnika se je želelo izločiti, da bi posel dobil privilegirani ponudnik kljub skoraj 30 milijonov evrov višji ponujeni ceni. Pri drugem tiru Divača – Koper bo ta razlika v ceni v škodo davkoplačevalcev najmanj 300 milijonov evrov, glede na izkušnje pri TEŠ 6 pa verjetno nekajkrat več.

To je razlog, zakaj naša Slovenija, ki ima čudovite priložnosti, hira in se uničuje. In kot zanimivost: jaz nisem v 20 letih dobil niti ene priložnosti, da bi se o teh vprašanjih soočil z nosilci različnih odgovornih funkcij na različnih pozicijah v različnih časih.

Glede teh vprašanj sem zaskrbljen tudi pri sedanji vladi. Zelo cenim večino njenih prizadevanj, toda tudi v tem trenutku se verjetno nabave v zdravstvu delajo na podoben način kot prej, prav tako je pri javnih naročilih v infrastrukturi, in žal v tem primeru ne moremo pričakovati niti boljših plač, pokojnin in drugih pogojev. Upam in verjamem pa, da se glede sedanje vlade, ki je odlično zastavila svoje delo, glede tega motim.

Trenutni primer pa je po mojem mnenju dober za razkrinkanje stvari, ki jih verjetno niso imeli v mislih tisti, ki so pripravljali medijski pogrom zaradi nabav zaščitne opreme. Mislili so, da bo ostalo pri tem in bomo oblateni in tiho. Ne bomo.

Čas je, da se ta gnojni tvor prebije. Javno vam dajem ponudbo, da naredite soočenje v vašem studiu in povabite kogarkoli: ekonomiste in nekdanje ter sedanje nosilce funkcij v državi in javnih podjetjih. Naj se v neposrednem soočenju razkrinkajo vse stvari. Toda zelo se bojim, da tega sočenja ne bo, kot ga ni smelo biti 20 let. Tudi danes nisem smel biti na soočenju v vašem studiu (smeh) (ta pogovor je bil narejen včeraj ob 14 uri. Pred tem so na vse načine skušali dobiti samo mojo kratko izjavo, iz katere bi potegnili potrebno za svoj prispevek. Ker sem pogojeval izjavo z daljšim pogovorom o tej tematiki, so nanj pristali. Objavili so ga na svoji spletni strani, ki ima dnevno okoli 500,000 ogledov. Objavili pa so ga tako, da smo ga celo tisti, ki smo ga iskali, težko našli. Dobesedno so pogovor skrili v bunker. Novinarko sem vprašal, zakaj niso objavili teksta pogovora, in rekla je, da žal niso imeli časa za prepis. Ko sem ji ponudil, da jim prepis nemudoma pošljemo, je priznala, da tudi v tem primeru tekst ne bo mogel biti objavljen. Naj sicer izpostavim izredno korektnost in profesionalnost novinarke. Navedena dejstva govorijo o njenih nadrejenih.)

Ne očitam vam, saj vem, da vi ne odločate o tem. Prav pa je, da vi in vaši gledalci vedo, za kaj gre. Gre za milijardne zneske na letni ravni, ki so dobesedno ukradeni nam davkoplačevalcem. Veste, kaj je milijarda evrov pri državi, ki ima okoli 10 milijard letnega proračuna? Koliko višje plače in pokojnine bi lahko imeli, koliko boljših pogojev na vseh področjih? Zato je takšna razlika med Slovenijo in Avstrijo. Avstrija je ravno tako evropska država in ima enako evropsko zakonodajo, celo zelo podobne naravne danosti. Ampak, če se nekje izgubi najprej ena in nato še druga milijarda… Potem so tu nižje plače in pokojnine, mladi bežijo v tujino, starejši pa umirajo kot neko nepotrebno blago v domovih za starejše…. Katastrofa. To je treba razkrinkati, in če kdaj, je zdaj pravi, pa tudi skrajni čas.

Še en primer, da se bo vedelo, da ne govorim na pamet: Več kot štiri leta in pol sem imel po odločitvi policije varnostnike zaradi groženj ob razkrinkavanju malverzacij v HiT-u, SCT-ju, zavarovalnici Triglav itd. Leta 2000 sem bil predsednik SLS in podpredsednik vlade RS. Dva dni pred slavnostnim nagovorom na taboru SLS v Vižmarjah pri Ljubljani pred več kot 8,000 ljudmi so me varnostniki iz policije opozorili: “G. Podobnik, prosimo, nujno si oblecite neprebojni jopič.”

Še danes ne vem, kaj je bil razlog, da so pooblaščeni predstavniki policije ocenili za potrebno, da sem moral govoriti v neprebojnem jopiču. Mi je pa jasno, da je to tesno povezano s tem, da me nobena od glavnih televizij ne more povabiti na soočenje, ker bi se razkrinkale stomilijonske zadeve. Ker bi bili mnogi ljudje, ki se danes štejejo za ugledne državljane, a uničujejo Slovenijo, razkrinkani. Preprosto bi se pokazalo, da če milijarda manjka, nekje pač mora biti. Pomembno se mi zdi zaradi naše prihodnosti in naših mladih, in tudi zato, da ko bomo stari, ne bomo nebodigatreba v nekem domu za onemogle, kjer si marsikdaj človek niti ne zasluži, da bi ga, če zboli, peljali v bolnišnico, kar je sramota in žalitev človeškega dostojanstva.

Kako ste povezani s podjetjem Dobnik Trade?

Zanje nikoli nisem slišal, nikoli jih nisem videl in nikoli prej poznal, razen v tem času. Nobene druge povezave nimam.