Naprej na vsebino

Razsežnosti covida-19 se premalo zavedamo

Po treh milijonih okuženih v 210 državah in okoli 210.000 mrtvih se upravičeno pričakuje, da bi o zloglasnem covidu-19 vedeli vse. Resnica pa je žal ta, da strokovnjaki pravijo, da je ta virus nov in se o njem še vedno učijo. So pa dopolnili kar nekaj dejstev o tem smrtonosnem virusu, ki je 10-krat nevarnejši kot gripa.

Širjenje in ustrezna varnostna razdalja

Znano je bilo, da se okužba širi kapljično, o tem nas je dr. Nina Pirnat prepričevala že v začetku meseca marca, a so strokovnjaki to dopolnili. Trenutno je jasno, da se okužba s covidom-19 širi s stiki, tako posrednimi kot neposrednimi; na kratki razdalji kapljično in po zraku, ko je razdalja večja. Že pred časom je bilo ugotovljeno, da lahko virus potuje po zraku tudi tri metre daleč.

Strokovnjaki so prepričani, da se največ oseb okuži ob stiku z drugo osebo, ki je ali vidno bolna, ali ima lažje simptome, ali jih sploh nima, ali je v inkubacijski dobi, ali pa je bolezen že prebolela, a virus pri njej še vedno vztraja v telesu. Sprva je bila priporočljiva razdalja med osebami 1,5 metra. Le-ta naj bi preprečila stik in tudi okužbo. Kaj kmalu je bilo ugotovljeno, da je ta razdalja premajhna, zato se že kar nekaj časa priporoča razdalja 1,8 metra. Ta naj bi zadostovala, da medtem ko posameznik kašlja, kiha ali govori, naj ne bi ogrožal sogovornika in naj se okužba ne bi širila. Temu priporočilu sledi večina držav (v Sloveniji še vztrajamo pri 1,5 metra razdalje), a vendar so mnogi strokovnjaki prepričani, da je ta razdalja še vedno premajhna.

Ko pa se pri vsem tem vmeša še fizika, se zadeve bistveno bolj postavijo na glavo. Namreč, ugotovljeno je bilo, da večje dihalne kapljice (večje od 5 μm) ostanejo v zraku le kratek čas in običajno prepotujejo razdaljo, krajšo od enega metra. Majhne dihalne kapljice (manjše od 5 μm) ostanejo v zraku dlje časa in lahko prepotujejo razdaljo, daljšo od enega metra. Če ob tem upoštevamo še veter ali klimo, je ta razdalja eksponentno večja. Torej če ste v prostoru, kjer je delujoča klima, je minimalna razdalja, ki bo pripomogla k temu, da se ne okužite, potemtakem večja od 1,8 metra.

Domneva se tudi, da temperatura in vlaga vplivata na sposobnost preživetja virusov. Relativna vlažnost vpliva na vse nalezljive kapljice z dihalnimi virusi, neodvisnimi od njihovega vira in lokacije. Ravno relativna vlaga vpliva na vse načine prenosa, vendar najizraziteje vpliva na prenos po zraku. Kar pomeni zgolj to, da ko je relativna vlažnost med 50 in 80 odstotki, se virus širi najhitreje. Preprosto povedano, v zimskem času se virus, ko je vlažnost pod 24 %, širi počasneje kot v toplih dneh, ko je vlažnost okoli 80 %. Kar pomeni, da v poletnih dneh virus ne bo »umrl«, ampak se bo še hitreje širil.

Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (SZO)

Svetovna zdravstvena organizacija meni, da se respiratorne okužbe lahko prenašajo skozi kapljice različnih velikosti (delci kapljic s premerom 5-10 μm – dihalne kapljice; delci kapljic s premerom manjšim od 5 μm – kapljična jedra). Po trenutnih dokazih se virus covid-19 prenaša med ljudmi predvsem skozi dihalne kapljice in kontaktne poti. SZO opredeljuje prenašanje po zraku kot »širjenje virusa, ki ga povzroči širjenje kapljic jeder, ki ostanejo v zraku dlje časa in je razdalja od okuženega do druge osebe ali predmeta lahko velika«. Ta razdalja je v bolnišnicah tudi do štiri metre.

Strokovnjaki SZO menijo, da bi lahko največja razdalja prenosa po zraku SARS-CoV-2 znašala štiri metre. Kar pojasnjuje tudi tolikšno število okuženih med zdravstvenim osebjem. Raziskave so tako veliko razdaljo potrdile le v bolnišnicah in ne velja nujno tudi za druge primere. SZO opozarja na prenos okužbe po zraku tudi v primerih, ko se izvajajo postopki ali podporna zdravljenja, npr. endotrahealna intubacija, bronhoskopija, odprto sesanje, ročno prezračevanje pred intubacijo, obračanje pacienta v nagnjeni položaj, odklop pacienta od prezračevalnika, neinvazivno prezračevanje s pozitivnim tlakom, traheostomija in kardiopulmonalno oživljanje. V takšnih primerih je tveganje za prenos okužbe zelo visoko, saj lahko virus v zračnih kapljicah ostane tudi do treh ur in po raziskavah je vsaj 15 % bolnišničnih tal okuženih, zato SZO priporoča tudi razkuževanje tal in čevljev.

Koliko časa ostane virus na različnih predmetih

Dostikrat se pozablja, da se virus prenaša tudi z dotiki predmetov ali površin, kjer so se okužene oseb gibale. Čeravno se ne zavedamo, se z rokami pogosto dotikamo ust, nosa ali oči ter se na ta način nehote okužimo. Še posebno v teh dneh, ko se marsikomu zaradi cvetnega prahu solzijo oči ali mu »nagaja« nos.

Podatki, kakšna je verjetnost, da se okužimo, če se dotaknemo predmeta, stvari, ki se je je predhodno dotikala okužena oseba, so kar malce strah vzbujajoči. Ob dotiku računalniške miške imate 75 % možnosti, da se okužite, ob dotikanju kante za smeti 60 %, ograje 42,9 %, kljuke 8,3 %, mobilnega telefona 83,3 %, daljinskega upravljalnika 64,7 %, ob uporabi stranišča 81 %, ob dotikanju sobnih površin 80,4 %, nočnih omaric 75 %, okenske police 81,8 % in kar 81,3 % možnosti, da se okužite, imate, če se dotikate »okužene« opreme za vadbo, medicinske opreme (spiromete), računalnika, IPada, očal

Ob tem pa ne smemo pozabiti, da na različnih površinah ostaja virus različno dolgo časa. Na plastiki se obdrži dva do tri dni, na kovini prav tako, na kartonu en dan in na bakru do štiri ure.

Marsikomu se zdi, da so vladni ukrepi neumni, a če skušamo nova dognanja vnesti v naš vsakdan, je situacija dokaj resna. Namreč: en sam sprehod in dotik ograje ali obisk klimatizirane trgovine, kar so, roko na srce, vse, lahko možnost okužbe poveča. Potem pa greste zgolj na obisk k staršem, uporabite njihovo stranišče in jih okužite. Nehote, nevede. Človek lahko najbolj zaupa le sam sebi in v tem se skriva največji problem tega virusa. Preveč je brezbrižnih ljudi, ki virus širijo naokoli, ob tem pa se ne zavedajo, da s tem nekemu tretjemu, neznanemu človeku sodijo.

Subscribe
Notify of
guest
1 Komentar
Inline Feedbacks
View all comments
k500
k500
2 years ago

italjanski znanstveniki so objavili študijo, katera je sedaj v preverjanju. v študiji so navedli povezavo med PM10 delci ter sars-cov-2 virusom. onesnaženo ozračje z PM10 delci naj bi bilo vzrok višje okuženosti z virusom, ker se je vurus dalj časa zadrževal v zraku (PM10+vurus), ter s tem ko je bil nalepljen na PM10 delce, se je tudi povečal domet okužbe. This is the first preliminary evidence that SARS-CoV-2 RNA can be present on outdoor particulate matter, thus suggesting that, in conditions of atmospheric stability and high concentrations of PM, SARS-CoV-2 could create clusters with outdoor PM and, by reducing their… Read more »

Prijava na e-novice