Biščak in Vasle pravljično pristopila k evropski komisarki in sedmim organizacijam

Pismo Jožeta Biščaka in Vinka Vasleta, ki je bilo danes objavljeno na Demokracija EU s pomenljivim naslovom This is not a fairy-tale letter to Snow White and the Seven Dwarfs, this is a very serious letter to the European Commissioner and seven organizations (To ni pravljično pismo Sneguljčici in sedmim palčkom, to je zelo resno pismo evropski komisarki in sedmim organizacijam), v katerem naslavljata neodgovorno ravnanje največjih slovenskih medijev, ki v času epidemije koronavirusa ljudi spodbujajo k udeležbi na iz zdravstvenih razlogov prepovedanih javnih zborovanjih, smo za vas prevedli in ga v celoti objavljamo v nadaljevanju. Dopuščamo možnost, da se prevod deloma razlikuje od izvirnika v slovenskem jeziku, ki ga sicer na spletu nismo zasledili, smo pa prepričani, da smo bistvo precej dobro zajeli.

»Spoštovana evropska komisarka Věra Jourová, podpredsednica Evropske komisije, in sedem mednarodnih medijskih organizacij (Article 1, European Center for Press and Media Freedom, European Federation of Journalists, Free Press Unlimited, Index on Censorship, International Press Institute and Reporters without Borders). Morda je naključje (ali pa tudi ne), da ste prav v takem številu, ki spominja na pravljična, iracionalna bitja. Verjamemo, da ste popolnoma resnični, čeprav tega glede na številne ukrepe in odzive v zvezi z dogajanjem v Sloveniji ni mogoče reči z gotovostjo.

Potem ko je Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization – WHO) svetovno javnost dolgo zavajala in svetu dajala lažne podatke ter vladam škodljivo svetovala, je zdravstvena stroka danes enotna, da je socialna distanca trenutno najboljše zdravilo za covid-19. Zato je eden najpomembnejših ukrepov posameznih vlad (tudi slovenske) prepoved zbiranja in množičnih prireditev, saj se virus na teh srečanjih in prireditvah hitro širi.

Vedno se seveda najdejo ljudje, ki problematizirajo tak neprijeten, čeprav nujen ukrep. V drugačnih okoliščinah bi tak ukrep tudi mi kot zagovorniki svobode problematizirali, a smrtonosni virus, ki je povzročil smrt več kot 200.000 ljudi po vsem svetu (večino od teh v Evropi), je za javno zdravje preveč nevaren, da bi se z njim igrali. Zato se strinjamo s potrebnimi omejevalnimi ukrepi. Žal jih nekateri v Sloveniji zavračajo in zahtevajo odstop desnosredinske vlade. Sredi pandemije so se pojavili pozivi k množičnim shodom, v slovenskih mestih se je zbralo nekaj manj kot 1000 ljudi. Večina ljudi je bila brez mask in se niso držali predpisane varnostne razdalje, zato je policija, ki ni uporabila sile, popisala nekatere izmed njih in jih tudi oglobila.

Kar naju skrbi, je dejstvo, da so te protivladne proteste in shode, ki ogrožajo javno zdravje, direktno ali prikrito podprli novinarji in uredniki največjih slovenskih medijev, ki odkrito simpatizirajo z levičarsko opozicijo. Mediji, ki bi morali ljudi ozaveščati, kako čim hitreje priti iz zdravstvene krize, so spodbujali nenadzorovano in prepovedano druženje. Ti isti mediji in Združenje novinarjev in publicistov (ZNP), ki so vam v zadnjih dneh pisali in se pritoževali, kako vlada Janeza Janše vzpostavlja totalitarni sistem (kar je seveda laž), spodbujajo širjenje virusa danes. To počnejo zgolj zato, ker »njihova« leva politična opcija ni na oblasti. In s tem ogrožajo javno zdravje.

Te novinarje in urednike, ki danes to počnejo kot politični aktivisti progresivizma,  ste v zadnjih tednih širokogrudno podprli z enostranskimi pismi, sporočili za javnost in izjavami. Ne pričakujemo, da se boste izpostavili in jih vprašali, zakaj delujejo proti javnemu zdravju, saj bi s tem pljuvali v lastno skledo in priznali, da je vse, kar ste napisali v zadnjem času, monolog, ki druge strani noče slišati, ki ga drugo mnenje ne zanima, ki ne sliši tistega, katerega pogledi se razlikujejo od agende, ki ste si jo zamislili in ji sledite. In ne pričakujemo opravičila tistim voditeljem, ki ste jih po krivem napadli, dejansko pa so Slovenijo umestili prav med tiste države, ki so danes najuspešnejše v boju proti covidu-19. In to ne samo v Evropi, ampak po vsem svetu. Pričakujemo pa, da boste naslednjič, ko boste enostransko obveščeni o dogajanju v Sloveniji, vsaj malo prisluhnili še z drugim ušesom in se vsaj pretvarjali, da želite slišati obe plati zgodbe. In upamo, da takrat ne boste rekli, oprostite, smo slabo slišali … In ne skrbite. Takoj ko nevarnosti ne bo več, bodo v Sloveniji omejitve odpravljene. In nihče ne bo preprečeval protestov ali zbiranja na javnih mestih. Tudi dandanes lahko vsi svobodno izražajo mnenja in stališča, ne da bi se morali bati cenzure ali represije.

Glede na to, da sva pismo začela s Sneguljčico in sedmimi palčki, naj na tak način tudi zaključiva. Mitchell Stephens, docent za zgodovino televizije na Univerzi v New Yorku, je pri analizi knjige in risanke o Sneguljčici in sedmih palčkih ugotovil, da vsak izmed palčkov predstavlja enega izmed stranskih učinkov kokaina. Tepko (angleško Doopey) naj bi se nanašal na prvi občutek ob zaužitju kokaina, Godrnjavko (Grumpy) predstavlja simptom ob abstinenci (razdražljivost). Kihec (Sneezy) in Srečko (Happy) sta evforična, Pikec (Bashful v angleščini, kar pomeni sramežljiv) prikazuje občutek neugodja, ki je značilen za odvisnika od kokaina, Glavko (Doc) in Zaspanko (Sleepy) pa utelešata vsemogočnost in utrujenost, zadnjo stopnjo zasvojenosti s kokainom. Bralci naj sami presodijo, kateri izmed palčkov predstavlja katero od zgoraj naštetih organizacij. Glede Sneguljčice pa samo to: ona velja za enega najbolj nedolžnih in pozitivnih pravljičnih junakov. Lepo bi bilo, da bi tako tudi ostalo.«

Jože Biščak je sicer glavni in odgovorni urednik revije Demokracija in direktor podjetja Nova obzorja, ki revijo izdaja. Vinko Vasle je dolgoletni novinar (sedaj upokojen) in urednik ter nekdanji direktor Radia Slovenija. V istem tandemu kot tokrat sta pred dobrim tednom skupaj napisala pismo Zvezi evropskih radiotelevizijskih postaj (EBU), ki je izrazila skrb za RTV Slovenija, v katerem sta med drugim zapisala: »Draga Zveza evropskih radiotelevizijskih postaj (EBU), vaša skrb za RTV Slovenija je ganljiva, a povsem odveč, tudi neodvisnost javne medijske hiše ni ogrožena. Novinarjem, urednikom in drugim zaposlenim nihče ne grozi, nihče jih ne podi ali preganja, prosto in svobodno posredujejo in delijo informacije, mnenja in stališča. Njihova svoboda izražanja v nobenem primeru ni ogrožena, nesvobodni so edino gledalci, ki morajo javno medijsko hišo prek paradavka prisilno plačevati. Če ne plačajo, jim grozi izvršba, če od neplačnika RTV Slovenija ne more izterjati plačila ‘prispevka’, ga sodišče lahko pošlje v zapor.« V pismu sta med drugim izpostavila tudi problematiko neobjektivnega poročanja, s katerim RTV SLO skuša spodbijati verodostojnost vladnih ukrepov, kadrovsko-organizacijske manke (ali viške) in neustrezen način financiranja.