Gozdno gospodarstvo se je po osamosvojitvi Slovenije preimenovalo v gozdarsko službo Slovenije. V preteklosti gozdarska služba ni bila razdeljena na svetovalno-upravljalski in proizvodni del kot danes, temveč je bila v celoti v sklopu enega podjetja. Ko je nekdanja Jugoslavija razpadla, so iz gozdnih gospodarstev pričele nastajati javne gospodarske službe, kot so Zavod za gozdove in različna izvajalska podjetja.
Gozd ima za človeka velik pomen
Funkcija gozda se nanaša predvsem na gozdne dobrine in proizvode. Funkcije gozda in gozdne dobrine ter proizvodi so zgolj stranski učinek naravnega delovanja gozda, ki pa sicer za človeka pomenijo materialno varnost in vrednoto v življenjskem, bivanjskem smislu. Funkcije gozda se na splošno vrednotijo glede na: proizvodno sposobnost, okoljsko (biotop in ekosistem) ter na pomen, ki ga ima gozd za okolje, v katerem živimo. Z vidika različnih funkcij je gozd za človeka zelo pomembnega značaja. Med njimi so okoljska (ekološka) funkcija, družbena (socialna) in proizvodna funkcija. Ekološka funkcija izhaja iz lastnosti gozda, ki ima zmožnost, da samodejno zgradi svoje okolje in ekosistem. Ekološka funkcija je najpomembnejša, saj je nemoteno funkcioniranje gozda osnovni pogoj za optimalno funkcioniranje življenja. Socialna funkcija se kaže v tem, da gozd ustvarja ugodno življenjsko okolje in razmere tudi za človeka in živali. Prav tako gozd nudi možnosti za obilico dejavnosti v naravnem okolju, kot so: rekreacija, učne ure, športne aktivnosti, učne poti in podobno. Ugodno vpliva tudi na človekovo psihično stanje. Gozd poleg tega veliko daje. Pri tem je v ospredju proizvodna funkcija gozda, ki omogoča proizvodnjo biomase, v kateri človek pridobiva gozdni donos. Glavni in tudi najpomembnejši gozdni proizvod je les, med postranske pa spadajo čebelarstvo, nabiralništvo in podobni. Lesna funkcija je pomembna predvsem za gozdno gospodarstvo, saj omogoča pridobivanje lesa in ostale dejavnosti, povezane s tem. Gospodarski gozd je tisti, s katerim upravljajo in gospodarijo različni upravljavci oziroma lastniki gozdov. Po zakonu o gozdovih gospodarjenje usmerja javna gozdarska služba, katere osnovni namen je zadovoljevanje materialnih potreb in pridobivanje gozdnih proizvodov, predvsem lesa. Pridobivanje lesa je poseg in povzroča spreminjanje gozdne zgradbe, zato je gospodarski gozd tudi manj stabilen in produktiven od ohranjenega naravnega gozda. Izboljšanje stanja omogoča dosledno ravnanje z gozdom in njegovimi viri, pri čemer pa imata svojo vlogo tudi gozdno gospodarstvo in gospodarska stroka z načrtovanjem in gojenjem gozdov. Več gozdov po Sloveniji je bolj pod vplivom gospodarske interakcije kot pa pod vplivom okoljske. Glede na stopnjo obremenjenosti in sprememb je gospodarski gozd drugačen, saj je izmenjan in razgrajen.
Gozdno gospodarstvo Bled vpeljalo poslovno mobilno aplikacijo
Gozdna gospodarstva so bila včasih razdeljena na različna območja v Sloveniji. Na vsakem območju je delovalo pristojno gozdno gospodarstvo, ki je bilo zadolženo za skrb in upravljanje z gozdovi. Poleg tega je svetovalo lastnikom gozdov pri različnih vprašanjih in skrbi za gozd ter pri različnih delih v gozdu in pri trgovanju z lesom. Ko se je Slovenija osamosvojila, so gozdna gospodarstva propadla. Država se je odločila za javno službo – zavod za gozdove, ki je pristojen za skrb in upravljanje z gozdovi. Prav tako pa so za to pristojna tudi zasebna izvajalska podjetja, ki so pridobila koncesijo za delo. Mnoga tovrstna podjetja so v svojem imenu kljub temu obdržala naziv gozdno gospodarstvo, čeprav gre zgolj za izvajalska podjetja, ki se ukvarjajo v prvi vrsti s sečnjo, spravilom in trgovanjem z lesom. Kolikor kažejo podatki Zavoda za gozdove Slovenije, gozdovi pokrivajo 58,4 odstotka površine. Slovenija je tako na tretjem mestu v Evropski uniji po gozdnatosti. Pred njo sta Švedska in Finska. Petina gozdov pri nas je v državni lasti, preostali gozd pa je v zasebni lasti posameznikov. Mnoge gozdarske družbe v Sloveniji imajo poleg vsakodnevnih opravil tudi inovativne postopke, ki jih vpeljujejo v svoje poslovanje. Med najsodobnejše in med najučinkoviteje organizirane gospodarske družbe v Sloveniji spada gozdno gospodarstvo Bled. V gozdnem gospodarstvu Bled izvajajo vsa gospodarska dela v gozdovih in odkupujejo gozdne sortimente od slovenskih lastnikov. Novost v njihovem gozdnem gospodarstvu je ta, da so za naročnika izdelali poslovno mobilno aplikacijo, integrirano v Microsoft Navision, ki gozdarjem omogoča vnos podatkov pri vodenju evidenc sečnje, spravila ter tudi odkupovanja lesa. Aplikacija ima več modulov, kot so SDN, Pogodbe, Prevozi, Evidence in druge. Dostop do modulov je odvisen od vloge uporabnika, ki je lahko: voznik, trgovec, odkupovalec ali delovodja. Hibridna aplikacija je bila narejena s spletno platformo Framework7, ki je v svoji osnovi spletna aplikacija. Aplikacija je zelo uporabna tudi brez signala in je dobrodošla za vse, ki se na tak ali drugačen način ukvarjajo z gozdarskimi posli. Gozd je res pomembna dobrina in bivalni prostor tako za ljudi kot za živali. Eno drevo proizvede dovolj kisika za enoletno porabo štiričlanske družine, kar je zanimiv podatek, ki se ga je treba ob vsem gospodarskem ravnanju in poslovanju med vsemi novitetami tudi v gozdnem gospodarstvo dodobra zavedati in ga spoštovati.
Powered by Contextual Related Posts
