Dan Evrope v očeh evropskega poslanca Franca Bogoviča
Današnji dan Evrope praznujemo v povsem izrednih okoliščinah, ko pandemija z novim koronavirusom še traja, v veljavi pa je še vedno večina previdnostnih ukrepov, striktno upoštevanje pravil socialnega distanciranja in prepoved potovanj izven meja držav članic Evropske unije. Vsa Evropa, tako kot ves svet, je obstala. Znašli smo se v razmerah, ki so nam bile do tega trenutka nepredstavljive in nepojmljive.
Delim mnenje, da bi tako hiter prenos koronavirusa SARS-CoV-2 iz Kitajske na evropska tla vendarle lahko predvideli in tako tudi malenkost prej previdnostno ukrepali. Ne nazadnje smo do trenutka svetovne pandemije živeli v zelo povezanem in globalnem svetu. A v prehitrem tempu, ki smo ga vsi skupaj živeli, tega tudi v Evropi nismo predvideli pravočasno. Zato je bil šok ob razvoju »koronavirusnih« razmer v Italiji za vso Evropo velik in prvem trenutku se nekatere države članice EU niso odzvale najbolj solidarno.
Evropski poslanci smo na prvem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, ki smo ga prvič v zgodovini opravili na daljavo, dobesedno od doma, izrazili nezadovoljstvo nad prvim neusklajenim odzivom EU na pojav pandemije z novim koronavirusom. Panika je bila po človeški plati razumljiva, zdravstveni sistemi v različnih državah EU po večini niso bili pripravljeni ne z opremo, ne z zdravstvenim kadrom, ne z razpoložljivimi posteljami v bolnišnicah na morebitni ekstremno povečan obseg bolnikov, ki bi zaradi bolezni covid-19 potrebovali intenzivno nego. Vse nas v Evropi je v začetku marca presenetila krizna situacija in zato po človeško razumem, da so nekatere vlade za trenutek odreagirale samozaščitno, ko niso hotele s svojimi zalogami zaščitne opreme v tistem prvem kriznem trenutku pomagati Italiji.
Po drugi strani sem izjemno vesel, da je bil to le trenutek, rezultat panike nekaterih držav, celo Nemčije, v tistem hipu, in da so hitro prevladale evropske temeljne vrednote, med katerimi je tudi solidarnost. Solidarnost v EU je ena temeljnih vrednot. Na njej stoji ali pade Evropska unija, ki je največji mirovni projekt na svetu po 2. svetovni vojni in pred njo. In to solidarnost daje Evropska unija v ospredje tudi zdaj, ko pandemija še vedno traja in ko vsi skupaj v EU pričakujemo drastično gospodarsko ter posledično socialno krizo v EU. Vse prizadevanje nas evropskih poslancev je zdaj usmerjeno samo v ukrepe za blažitev posledic pandemije novega koronavirusa. Pomoč potrebujejo evropska gospodarstva držav članic EU, vsi ljudje, ki jih je ta kriza prizadela in so zaradi nje izgubili ali bodo izgubili delo. Pomoč potrebujejo tudi države same, saj so morale po večini svoje letne proračune zamakniti v velik minus, da lahko ta hip in takoj pomagajo ljudem in gospodarstvu prebroditi kratkoročne t. i. »lockdowne«. To je uspešno naredila tudi Slovenija. Ekspresno je sprejela odločne ukrepe in protikrizne koronazakone z veliko pomočjo ljudem in gospodarstvu. Vprašanje od tu naprej pa je, kakšne ukrepe bo v prihodnje sprejela Evropska unija, in tudi, če se bomo kot Evropa morali zadolžiti tudi izven naših meja na globalnem trgu denarja, da bomo kot kontinent to krizo prebrodili.
Dileme in vprašanja, ki so in bodo pred nami za rešitev te krize, niso lahka. Odločitve bomo morali sprejemati modro in vizionarsko. Verjamem, da bomo v Evropi dali tudi v teh neverjetnih okoliščinah na prvo mesto Evropo, naš 70-letni projekt miru in naše evropske vrednote.
Robert Schuman, francoski krščanski demokrat, politični mislec in aktivist, dvakratni francoski predsednik vlade, je bil ključna oseba za izgradnjo povojnih evropskih in čezatlantskih institucij in razmerij. S svojo deklaracijo z dne 9. maja 1950, ki predstavljala rojstvo združene Evrope, in ta dan danes praznujemo kot dan Evrope, je eden od ustanoviteljev Evropske unije. S svojo deklaracijo je tedaj francoska vlada pozvala Nemce in vse druge evropske države, naj skupaj z demokratičnim upravljanjem premogovništva in jekla skupaj in demokratično upravljajo v prvi nadnacionalni skupnosti v Evropi s petimi ustanovnimi institucijami. 18. aprila 1951 je šest članic ustanoviteljic podpisalo Pariško pogodbo (1951), ki je bila osnova Evropske skupnosti za premog in jeklo. Tako je Schumanova deklaracija, sprejeta 9. maja 1950, temelj, na katerem je zgrajena povojna Evropa. In zato praznik Evrope praznujemo vsako leto 9. maja.
Kriza v Evropi je bila po 2. svetovni vojni neizmerna. Preživetih strahot, grozodejstev nešteto. Vendar, zaradi modrih voditeljev, tudi v Nemčiji in Italiji, ki so v tistih letih po 2. svetovni vojni vizionarsko videli, da je večja moč narodov, ki so se stoletja vojskovali, v povezovanju in sodelovanju, v solidarnosti, tisto sporočilo, ki mu moramo slediti tudi danes in jutri. Trenutna kriza zaradi koronavirusa nima tako tragičnih posledic, kot jih je na svojih ruševinah pustila 2. svetovna vojna. Bo pa imela velike posledice za način življenja, kot smo ga poznali in živeli do pandemije. Verjamem, da v Evropi tudi danes premoremo dovolj modrih in vizionarskih voditeljev ter evropskih državljank in državljanov, da bomo izzive soočanja s to krizo znali modro upravljati v dobro Evropejk in Evropejcev, v dobro naše povezane, prijateljske in solidarne Evrope.
To je naša zaveza in dolžnost. Vsakega proevropskega politika, proveropskega evropskega državljana.
Za Evropo, kontinent z najboljšo kakovostjo bivanja na svetu, se moramo boriti vsak dan na vseh ravneh našega življenja. Evropski način življenja ni samoumeven, sam od sebe dan, zato je naša skupna skrb in prizadevanje, da ga ohranimo in krepimo tudi v prihodnje, tudi po težkih izzivih trenutne pandemije.
Bralkam in bralcem spletnega portala Slovenec želim prijetno, ponosno in proevropsko zavedno praznovanje dneva Evrope!
Podpredsednik SLS in poslanec Slovenske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franc Bogovič
Powered by Contextual Related Posts
