Letošnje leto se nehote vrti okoli zdravja in pomenu le-tega, zato ni čudno, da je Svetovna zdravstvena organizacija leto 2020 razglasila za mednarodno leto medicinskih sester in babic. Medicinske sestre po vsem svetu, tudi v Sloveniji, že od leta 1965 na današnji dan praznujejo svoj praznik. Letos pod geslom Medicinske sestre: vodilni glas za doseganje ciljev – zdravljenje sveta (Nurses: A voice to lead – Nursing the World to Health). Ker je koronavirus posegel skoraj v vse države, je v ospredju izražanje podpore in hvaležnosti medicinskim sestram, zdravstvenim tehnikom in babicam za njihovo skrb in požrtvovalno delo.
200 let od rojstva matere zdravstvene nege
Med drugim danes mineva natanko 200 let od rojstva Florence Nightingale, utemeljiteljice sodobne zdravstvene nege in ključne vloge medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in babic pri varovanju in ohranjanju zdravja. Florence Nightingale je vpeljala prvo formalno izobraževanje za medicinske sestre ter s tem postavila podlago za razvoj zdravstvene nege kot stroke in mejnik v poklicu medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in babic.
Na slovenskih tleh je podobno vlogo imela Angela Boškin. Leta 1918 je diplomirala iz socialno-zdravstvenega dela skrbstvenih sester in tako postala prva, takrat še jugoslovanska, diplomirana otroška negovalka in medicinska sestra. Po koncu prve svetovne vojne je ustanovila posvetovalnico za matere in dojenčke.
V Sloveniji zdravstveni delavci predstavljajo največji odstotek zaposlenih
Po podatkih SURS je v Sloveniji v zdravstvu zaposlenih več kot 21.000 medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov. Podatki NIJZ pravijo, da je v Sloveniji zaposlenih več kot 7100 medicinskih sester, od tega več kot 57 odstotkov v bolnišnici, več kot 240 diplomiranih babic in skoraj 14.000 zdravstvenih tehnikov.
Največ medicinskih sester na 100.000 prebivalcev je zaposlenih v osrednjeslovenski statistični regiji, najmanj pa v primorsko-notranjski regiji.
Po številu zaposlenih v zdravstvu na 100.000 prebivalcev se je Slovenija v letu 2017 uvrstila med 17 članicami EU. Če pa se v tej primerjavi omejimo zgolj na število medicinskih sester, zaposlenih v zdravstvu, na 100.000 prebivalcev, se Slovenija med omenjenimi članicami EU uvršča na 14. mesto, torej v zadnjo tretjino v primerjavo zajetih članic. Kar še dodatno orisuje problematiko medicinskih sester v Sloveniji, čeprav se število medicinskih sester, zaposlenih v zdravstvu, v zadnjih letih v Sloveniji povečuje.
Medicinske sestre in bratje so se v zadnjih mesecih pokazali kot nepogrešljiv del vsake družbe. Če smo jih pred tem jemali za samoumevne, je sedaj zelo jasno, da opravijo velik del težkega dela. Mnoge so delale krepko čez 12 ur, počitek, družina ali spanje so bili na stranskem tiru. Brez prigovarjanj so delale prek svojih zmožnosti. Nase so opozorile le enkrat, in še to v povezavi z varovanci domov, kjer se že leta opozarja, da je pomanjkanje kadra. A so si tudi tukaj priskočile na pomoč. Kljub temu da imamo v Sloveniji zaposlenih ogromno medicinskih sester, je njihovo število še vedno prenizko in se na določenih segmentih že leta bojujejo s kadrovsko podhranjenostjo. Bistven dejavnik pri tem pomanjkanju je višina plačila za opravljeno delo. Veliko medicinskih sester in bratov namreč raje poišče delo čez mejo, saj so tam bolj cenjeni in predvsem veliko bolj ustrezno plačani. Žalostno je, da so se nekatera vodstva domov, bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov odločila, da jim ne bodo plačala dodatka pri plači, s tisoč in enim izgovorom. Na slednje so danes tudi opozorili v sindikatu in Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
