Naprej na vsebino

Predsednik Pahor o Ivanu Omanu in prelomnih trenutkih slovenske zgodovine

foto: UPRS, december 2018

Ob 32. obletnici ustanovitvi stranke SLS, prvotno imenovane Slovenska kmečka zveza, smo se o njenem zgodovinskem pomenu in liku njenega prvega predsednika Ivana Omana pogovarjali s predsednikom Republike Slovenije Borutom Pahorjem.

Gospod predsednik, danes mineva 32 let od ustanovitve Slovenske kmečke zveze v Unionski dvorani v Ljubljani. SKZ, ki se je kasneje preimenovala v SLS, je bila prva demokratična stranka na slovenskem po 2. svetovni vojni, njen prvi predsednik pa je postal Ivan Oman. Kakšen pomen imajo po Vašem mnenju ti dogodki v zgodovini slovenskega naroda?

Na slovesnosti ob 30. obletnici Demosa, ki sem jo 2. decembra 2019 priredil v Predsedniški palači, sem dejal, da se danes spominjamo enotnosti izpred tridesetih let in voditeljske vloge Demosa, ki je k njej zelo pripomogla.

Ocenjujem, da je nerevanšistična naravnanost Demosa v veliki meri omogočila, da je tedanja opozicija bolj prisluhnila zamislim, ki sprva niso bile njene, kar je lahko navdih za vsa naša nadaljnja politična ravnanja. Kolikor lahko premislim tedanja ravnanja Bučarjeve skupščine, Peterletove vlade, opozicije in javnosti, lahko rečem, da nikoli kasneje – v lažjih zgodovinskih okoliščinah – ni bilo v politiki in v javnosti toliko dialoga kot tedaj.

Danes pogrešam tak dialog, saj ga je manj kot bi si ga človek želel – zlasti z vidika tridesetletnih izkušenj. Iz tistega časa smo se naučili, da velike ideje terjajo veliko dialoga, da lahko prevzamejo množice – le tako smo se lahko najprej decembra leta 1990 odločili za našo veliko zamisel in jo potem pol leta kasneje enotno ubranili, kljub in zaradi vojaške agresije.

To so zgodovinska sporočila, ki so lahko navdih za naša dejanja danes in jutri, a to zahteva veliko mero odprtosti in idejne širine na obeh straneh. Ko pride do takšne simbioze, so ljudje pripravljeni na velike premike, zaradi katerih bodo njihovi otroci in vnuki boljše in laže živeli.

Kako bi v ta čas umestili Ivana Omana kot politično osebnost? Kaj je predstavljal in kakšen je bil po Vaše njegov doprinos k oblikovanju novega političnega prostora?

Gospod Oman je imel v najbolj plemeniti in žlahtni podobi vizijo in znanje ter pogum, ki ga je bilo potrebno v tistih časih imeti, da smo Slovenci dobili svojo državo.

Z gospodom Omanom ste pred časom tudi sodelovali; javnosti sta skupaj predstavljala demokratizacijo Slovenije. Kako bi ga opisali kot človeka?

Zame je eden največjih politikov slovenske osamosvojitve. Razumel je slovensko politično pomlad. Bil je eden prvih, ki so razmišljali o alternativah, kakršne so se tedaj zdele nemogoče.

Ob njegovi smrti sem v sožalju družini zapisal: »Ivan Oman je bil ena osrednjih osebnosti slovenske politične pomladi in osamosvojitve, eden očetov naše države. Hvaležni smo usodi, da nam je v prelomnih časih naše zgodovine dala modrega in odločnega ljudskega voditelja odprtega in mehkega srca.«

Imenoval sem ga narodni buditelj, to se mi zdi prav poseben naziv, ki gre res le izjemnim ljudem. Po njem sem poimenoval eno od dvoran v Predsedniški palači.

Ob 25. obletnici samostojnosti Slovenije sem z gospodom Omanom v Centru biotehnike in turizma – GRM Novo mesto imel pogovor z dijaki na temo »nastajanje samostojne slovenske države.« Gospod Oman je tedaj spomnil na leto 1988 kot na čas, ko “smo s korajžo šli v osamosvojitev in dosegli pomembne spremembe”. Spomnil je na svoj znameniti stavek, s katerim je tedaj ocenil, da je priletela prva lastovka slovenske pomladi, ter dodal, da se je kasneje večkrat spraševal, ali je že potrebno, da bi ta lastovka ponovno priletela. “Sedaj je na vaši generaciji, da prikliče to lastovko,” je mladim dejal eden največjih politikov slovenske osamosvojitve.

Decembra 2018 ga je obiskal na domu, kjer sva se v imenitnem pogovoru spomnila dogodkov izpred 30 let, ko je Ivan Oman nenadomestljivo razumel slovensko politično pomlad.

Če pogledamo današnjo slovensko politiko, se Vam zdi, da bi potrebovala več Omanovega pristopa oziroma načina razmišljanja, predvsem v smislu konstruktivnosti, sodelovanja in preseganja delitev?

Na njegovi pogrebni slovesnosti sem dejal, da je imel politično vizijo demokracije in ustanovitve samostojne države. Ker je bil pošten in nikomur nič dolžan, je lahko brez strahu o tem pogumno nagovoril ljudi. In ideje je izpričal iskreno, enostavno in jasno. Zaradi njegovega poguma so mu ljudje sledili.

Njegova povezovalna vloga med ljudmi različnih nazorov nam ostaja večen navdih in vodilo za naša sedanja in prihodnja ravnanja.

foto: UPRS, december 2018

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice