Za 200 evrov na dopust v slovenske gore

Ob aktualnem predlogu, ko naj bi vsak slovenski državljan prejel turistični vavčer v višini 200 evrov, predstavljamo ponudbo za tiste, ki jim je blizu oddih v slovenskih gorah. Stroški se nanašajo predvsem na prenočišče in hrano v planinskih kočah, kar pomeni, da predpostavljamo, da ste že prej nabavili primerno planinsko opremo.
V gore s kondicijo in dobro opremo
Kljub temu da v stroške za dopust ne bomo šteli predhodne priprave, je ključnega pomena, da se v gore odpravimo primerno opremljeni. Gre za dve bistveni stvari: za dobro telesno kondicijo in dobro pohodno opremo. Brez predhodne telesne pripravljenosti lahko tvegamo, da bomo izgubili občutek za zbranost, brez dobre opreme pa lahko tvegamo še večjo izpostavljenost različnim nevarnostim. Pri hoji skozi skalnate predele so ključnega pomena kvalitetni pohodni čevlji in zaščitna čelada. Brez tega je bolje, da se na planinsko pot v skale ne odpravljamo.
Hodimo po označenih poteh v skladu s svojimi zmožnostmi
Slovenija je bogato obdarjena s planinskimi potmi in velika večina od njih je tudi dobro vzdrževana. Ko se dobro opremljeni odpravljamo na planinsko pot, je ključnega pomena, da ves čas sledimo poti, ki je označena s planinskimi oznakami oz. markacijami. V Sloveniji so markacije v obliki kroga, z belo notranjostjo in z zunanjim rdečim robom.
Kakor se na druge turistične destinacije prej dobro pripravimo, tako se je treba prej pripraviti tudi na gorske turistične postojanke. Včasih sicer ni nujno, da točno vemo, kam gremo, pomembno pa je, da je planinska pot načrtovana v skladu z našimi kondicijskimi in finančnimi zmožnostmi. Pomembno je, da sami sebe dobro ocenimo, da bomo pot zmogli, in ta pot vključuje tudi planinske koče, kjer se bomo okrepčali in prespali.

Članstvo v Planinski zvezi Slovenije zagotavlja ugodnejša prenočišča
Če se odpravljamo v gore za več dni, je priporočljivo, da si prej uredimo članstvo v Planinski zvezi Slovenije. Bistvena ugodnost, ki jo nudi članarina, je, da lahko prenočimo v planinskih kočah z do 50 % popusta. Polna cena prenočišč se giblje med 16 in 27 evri. Članarina za odrasle osebe z osnovnim obsegom ugodnosti znaša 28 evrov. Če npr. v eni sezoni prenočimo trikrat ali večkrat v planinski koči, je naša članarina že pokrita oz. že imamo določen prihranek. Včlanimo se lahko v katero koli planinsko društvo, ne glede na naše bivališče.
Tri gorske verige in Pohorje
Slovenija ima tri gorske verige, kjer lahko po planinskih poteh dostopamo do gorskih vrhov in do planinskih koč. To so Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke in Julijske Alpe. Poleg treh gorskih verig je pomembno turistično središče tudi predalpsko hribovje Pohorje, ki leži v severovzhodni Sloveniji.
Če se najprej ustavimo pri Pohorju, je največji izziv pohod čez celotno Pohorje, od Maribora do Slovenj Gradca ali obratno. V Mariboru je tudi začetek slovenske planinske poti, ki vodi čez Pohorje prek vseh treh gorskih verig do Debelega rtiča. Pohorje velja za sredogorje, ker je visoko do 1500 m, natančneje, najvišji vrh je Črni vrh s 1543 m.
Za pot čez Pohorje potrebujemo približno 50 evrov, z 200 evri preživimo en teden
Za planinsko pot iz Maribora do Slovenj Gradca je predvideno približno 20 ur hoje, kar pomeni približno 65 km poti. Kdor je zelo dobro kondicijsko pripravljen, lahko pot prehodi oz. preteče tudi v nekaj urah, v povprečju pa ljudje potrebujejo dva do tri dni hoje.
Planinske koče oz. postojanke za okrepčilo in prenočišče so na naslednjih lokacijah: Mariborska koča, Ruška koča na Arehu, Koča na Klopnem vrhu, Koča na Pesku, Ribniška koča, Grmovškov dom pod Veliko Kopo in Koča pod Kremžarjevim vrhom.
V kolikor bi nekdo porabil za pot tri dni, pomeni, da bi dvakrat prenočil v planinskih kočah. Tako bi plačal za dve nočitvi približno 20 evrov, en topel obrok znaša približno 7 evrov. Priporoča se, da hrana vsebuje veliko ogljikovih hidratov, beljakovine, maščobe, vitamine in minerale.
Pot čez Pohorje za eno osebo znaša približno 50 evrov, brez pijače. Pijača je za pot še pomembnejša kot hrana, zato je nujno, da imamo vedno pri sebi vodo in še kakšen okrepčilni napitek.
Glede na to, da imamo na razpolago 200 evrov, lahko ena oseba preživi na Pohorju od 7 do 10 dni in uživa v različnih naravnih bogastvih, med katerimi so gotovo najbolj značilna Lovrenška jezera blizu Rogle.

Pot po slovenskem visokogorju
Če želi nekdo preživeti dopust v visokogorju, ima priložnost, da prehodi vse tri prej omenjene gorske verige. Za začetek si lahko izbere Planino Podvežak nad Lučami v Savinjski dolini. Priporočljivo je, da si do tam priskrbi prevoz v avtom. Od tam je dobri dve uri hoje na planino Korošico. Tam je bil do leta 2017 Kocbekov dom (1808), vendar ga je neka planinka po nesreči zažgala.
Od tam je približno uro in pol hoje na Ojstrico (2350), od koder je lep razgled po Savinjski dolini. Od Ojstrice krenemo levo in lahko hodimo po gorskem grebenu, preko Škarij in Planjave do Kamniške koče na Kamniškem sedlu (1864). Na Kamniškem sedlu se lahko okrepčamo in prenočimo. Za pot od Ojstrice do Kamniškega sedla porabimo približno 3,5 h.
Od tam nas lahko planinska pot vodi na Brano (2253) in Tursko goro (2252). Lahko gremo na Brano (1,5 h), lahko pa se ji tudi izognemo in gremo pod njo na Tursko goro (1,5 h). Od Turske gore nas pot vodi proti Cojzovi koči na Kokrškem sedlu (3 h).
Od Cojzove koče imamo več izhodišč proti različnim vrhovom. Glavni vrhovi v bližini so Skuta (2532), Kočna (2540) in najvišji vrh skupine Kamniško-Savinjskih Alp Grintovec (2558). Na Skuto je približno 3 h, na Kočno tudi 3 h in na Grintovec 2 h hoje.
Kočna je zadnji vrh v osrednji verigi Kamniško-Savinjskih Alp. S Kočne se spustimo proti Preddvoru, od koder imamo izhodišče za Storžič. Na poti na Storžič se lahko ustavimo v planinski koči na Kališču (1534 m). Iz Preddvora do Kališča je približno 3 h hoje, od Kališča do Storžiča (2132) pa 1,5 h.
S Storžiča se spustimo proti Tržiču, kjer imamo na poti Dom pod Storžičem (1123). Do tam je približno 3 h hoje, od Doma pod Storžičem do Tržiča pa 2 h. Iz Tržiča se lahko vzpnemo na Dobrčo (1634), kjer je pod vrhom Koča na Dobrči (1478).
Z Dobrče se spustimo proti Begunjam, kjer vstopimo v gorsko verigo Karavanke. Iz Begunj se odpravimo na Begunjščico (2060) prek Roblekovega doma (1657).
Do Roblekovega doma potrebujemo približno 4 h hoje, od tam pa še 1,5 h do vrha.
Nato se spustimo proti Zelenici (1536), od koder imamo 3 h hoje na Stol (2236), ki je najvišji vrh Karavank.
Od tod dalje lahko hodimo po grebenu Karavank, ki je tudi mejna črta med Slovenijo in Avstrijo. Od Stola nas po grebenu prek Vajneža (2104) pot pripelje do Golice (1835). Pot je dolga približno 5 h. Na Golici je tudi planinska koča (1534). Za obisk Golice se priporoča predvsem mesec maj, ko se tam razprostirajo velike preproge narcis.
Zadnja postojanka v Karavankah je Dovška baba (1891). Z Golice potrebujemo do tja približno 2,5 h. Od tam se spustimo v Dovje in čez Savo Dolinko v Mojstrano, do koder hodimo 3 h. Ko prestopimo reko Savo, hkrati prestopimo iz Karavank v Julijske Alpe.
Od tod imamo še 2 h poti do Aljaževega doma v Vratih (1015). Aljažev dom je izhodišče za osrednje vrhove Julijskih Alp, med katerimi je najvišji Triglav (2864), ki velja za streho Slovenije.
Zadnji del poti nas bo tako vodil na Triglav, ki je od Aljaževega doma oddaljen za 6 h hoje. Po 4,5 h prispemo na Kredarico, kjer je Dom na Kredarici (2541) in tudi najvišje ležeči sakralni objekt, kapelica Marije Snežne.
Po osvojitvi najvišje točke Slovenije, od koder lahko ob čistem vremenu vidimo celo Jadransko morje, se lahko odpravimo proti Bohinju, kjer lahko zaključimo predlagano planinsko pot. Vmes imamo na voljo še štiri planinske postojanke: Dom Planika (2401), koča na Doliču (2151), Zasavska koča na Prehodavcih (2071) in Koča pri Triglavskih jezerih (1685).
Naša pot se konča pri Koči pri Savici (653) nad Bohinjskim jezerom, kjer nas lahko čaka prevoz, ki nas je pripeljal do planine Podvežak, kjer smo začeli naš izlet po slovenskih gorah.
Povprečni pohodnik bi porabil za predlagano pot približno sedem dni. To pomeni, da bi za prenočišče porabil nekaj manj kot 100 evrov, prav tako bi porabil okrog 100 evrov za hrano in pijačo, kar pomeni, da bi mu za stroške zadostoval predlagani turistični vavčer.

Letos lahko Slovenci še bolj izkoristimo pot v gore
Seveda priporočamo predlagano pot tistim, ki radi preživljajo dopust v dinamični drži, kar pomeni, da so vedno v gibanju. Za tiste, ki so bolj počasne narave, ali tiste, ki bolj podrobno opazujejo naravo, predlagamo, da izberejo krajšo pot.
Preden se odpravimo na pot, je nujno, da se prej dobro informiramo o vremenski napovedi. Dež, še posebej, če ga spremljajo nevihte, je za pohodnike lahko smrtno nevaren. Predhodna priprava, kakor smo že omenili na začetku, je marsikdaj še pomembnejša od same fizične izvedbe začrtane poti.
Pot po slovenskih gorah bo letos bolj sproščena, ker zaradi aktualnega virusa covid-19 ne pričakujemo tolikšnega navala tujcev, kot smo ga bili navajeni prejšnja leta. Zaradi velike obljudenosti in tudi zaradi preslabe opremljenosti turistov je bil še posebej obisk najbolj popularnih gorskih vrhov dodatno breme. Morda je zato lahko za nekoga prav letošnja sezona priložnost, da obišče Triglav in druge slovenske očake.