Vidni že novi trendi dela

Ogromno podjetij je zaradi pandemije koronavirusa moralo svoje zaposlene napotiti na čakanje, ob rahljanju ukrepov in ponovnem odpiranju različnih dejavnosti, pa se ti počasi vračajo nazaj na delo. A to za večino ne bo več enako, ugotavljajo strokovnjaki.

Covid-19 je za vedno spremenil naš svet, osebne in gospodarske žrtve so neizmerne. Številne spremembe, ki so se in se še dogajajo, bodo verjetno ostale stalnica. Podjetja se bodo preoblikovala, določeno število zaposlenih bo najverjetneje ohranilo način dela na daljavo. Delo na daljavo, ki se uveljavljalo že pred izbruhom pandemije, namreč postaja še bolj priljubljeno.

Izoblikovalo se je pet trendov, ki predstavljajo okvirno napoved za delo v prihodnosti, ugotavljajo najnovejše raziskave, ki razkrivajo tudi, da 74 odstotkov direktorjev želi, da bi nekateri zaposleni ostali pri delu na daljavo.

1. Prevoz na delo in delo od doma

Morda smo pogrešali socialno interakcijo v pisarni, vendar večina ne pogreša vožnje v službo. To je bila ena ključnih ugotovitev raziskave, ki jo je za Univerzitetni kolidž v Londonu opravil antropolog Dave Cook.

Pred karanteno so potovalni časi v ZDA dosegli rekordno raven, večina delavcev v Veliki Britaniji pa je več kot eno leto svojega življenja zapravila za vožnjo v in iz službe, ugotavlja Cook in poudarja, da je hibridna strategija dela od doma – dva dni v tednu – idealen scenarij.

Tisti, ki se želijo vrniti na delovno mesto, bodo morali počakati. Številni bodo morali delati od doma še nekaj tednov ali mesecev. Razmere se spreminjajo, vendar vlade pripravljajo načrt za delavce, ki bi razporedil delovni čas in razbremenil javni prevoz.

»Prevoz na delo ne bo več tak, kot je bil nekoč,« v raziskavi zaključuje antropolog.

2. E-poštni bonton

Komunikacija na delovnem mestu se hitro spreminja, to se najbolje vidi pri uporabi elektronske pošte. Jasno določena meja med delom in prostim časom je pomembna bolj kot kdaj koli prej.

Raziskave vedno znova opozarjajo, da pošiljanje službenih elektronskih sporočil zunaj delovnega časa ni samo neupoštevanje bontona, ampak ustvarja prisilno delovno kulturo, ki zahteva, da so ljudje na voljo 24 ur na dan. Družboslovci trdijo, da nas to spreminja v hibride med delavci in pametnimi telefoni ter povzroča stres in izgorelost. Pričakovanje hitrih odgovorov na elektronsko pošto se vse bolj dojema kot nuja.

Mnogi se zavedajo, da bi zaposleni potrebovali prilagodljiv delovni čas zaradi večjega števila obveznosti. Karantena je namreč spodbudila novo sprejemanje prilagodljivosti. Vendar se to ne bi smelo spremeniti v kulturo, ki od ljudi pričakuje, da bodo ves čas na voljo.

3. Video klici

Klici preko platform, kot je denimo Zoom, bodo ostali del našega življenja, vendar bomo spremenili in prilagodili uporabo. Raziskave kažejo, da so video klici bolj izčrpavajoči in utrujajoči od sestankov v živo, pravi Gretchen McCulloch, internetna lingvistka in avtorica uspešnice »Because Internet: Understanding the New Rules of Language«.

Čeprav so video klici primerni za določene sestanke, jih ne potrebujemo za čisto vsako komunikacijo. McCulloch ugotavlja, da se mnogi vračajo nazaj na telefonske klice.

4. Prostori za skupno delo

Zaposleni, ki so prisiljeni delati iz utesnjenih domačih prostorov, komaj čakajo na alternative. Po ukinitvi karantene se bodo odpravili v kavarne in prostore za skupno delo, ki še vedno poslujejo. Pred pojavom virusa covid-19 je bilo predvideno, da naj bi se delo v t.i. coworking prostorih po vsem svetu povečalo za več kot 40 odstotkov.

Paradoks dela na daljavo je, da ljudje hrepenijo po fleksibilnosti, po drugi strani pa se zavedajo, da se v družbi drugih poveča njihova produktivnost. Raziskave kažejo tudi, da delavci od doma sčasoma začnejo hrepeneti po fizični bližini – biti zraven sodelavcev. Prav zato je leta 2017 IBM večino svojih zaposlenih vrnil v pisarne, kljub temu da je leta 2014 objavil poslovni načrt v podporo delu na daljavo.

Neodvisni prostori za skupno delo na nekaterih območjih so uspevali že pred virusom covid-19, morda se bodo še bolj uveljavili, če bodo preživeli karanteno.

5. Digitalni nomadi

Digitalni nomadi so skrajno oddaljene osebe, ki na socialnih omrežjih objavljajo zgodbe z eksotičnih lokacij. Trenutno se ta življenjski slog zdi nerazumljiv, nemogoč in mnogim neetičen.

Kljub temu je veliko dostojno plačanih delavcev obtičalo v majhnih neudobnih stanovanjih, ki sanjajo o pobegu iz karantene. Vsi si želijo pobegniti nekam na prosto.

Zaenkrat delo na daljavo iz različnih lokacij ni dovoljeno. Toda privlačnost o preselitvi na slikovito lokacijo ostaja, in Brian Chesky, izvršni direktor Airbnbja, želi to izkoristiti. Na covid-19 gleda kot na poslovno priložnost. Za časopis Bloomberg je dejal: »Ljudje se zavedajo, da lahko delajo na daljavo … to je velika priložnost.«

Mnogi sicer ne bodo imeli tega privilegija. Toda ko se karantena v celoti umakne, kdo lahko z gotovostjo trdi, da se ne bo še več ljudi odločilo za delo na daljavo iz različnih delov sveta – izven svojih dnevnih sob.