Infrastruktura je ključna za uspešno delovanje sodobne družbe
Infrastruktura je vsesplošen izraz, ki se uporablja za opis temeljnih sistemov podjetja, regije ali države, vključno s funkcijami in storitvami za nemoteno delovanje gospodarstva v državi. Infrastruktura je sestavljena iz javnih in zasebnih fizičnih izboljšav, kot so prometni sistem (ceste, železnice, mostovi, predori), telekomunikacijska omrežja, vodovod, kanalizacija ter električni sistemi. Po drugi strani lahko infrastrukturo ločimo na trdo ali mehko. Izraz trda infrastruktura se uporablja za opis fizičnega omrežja, ki je nujen za delovanje sodobne industrije. V to so vključene ceste, mostovi, železnice in drugi. Mehka infrastruktura pa zajema vse institucije, ki ohranjajo zdravstvene, ekonomske, socialne ter kulturne standarde v državi. K temu uvrščamo tudi izobraževalne programe, parke in rekreacijske površine, uradno statistiko, organe za pregon in nujne službe. Vsi ti sistemi, ki jih vsebuje infrastruktura, so običajno velike, drage naložbe, ki so ključnega pomena za uspešno delovanje države, razvoj gospodarstva in blaginjo. Projekti, povezani s posodobitvijo infrastrukture, so lahko financirani javno, zasebno ali prek javno-zasebnih partnerjev. Iz gospodarskega vidika infrastruktura pogosto zajema proizvodne procese oziroma proizvodnjo javnih dobrin, s katerimi okrepi naravne monopole. V splošnem je infrastruktura definirana kot “fizične sestavine medsebojno povezanih sistemov, ki zagotavljajo blago in storitve, ki so bistvene za omogočanje, vzdrževanje ali izboljšanje družbenih življenjskih pogojev”.
Razumevanje infrastrukture
Izraz infrastruktura se je prvič začel uporabljati v francoskem in angleškem jeziku v drugi polovici 19. stoletja. Beseda izvira iz latinskih korenin, kjer infra pomeni spodaj, saj je veliko zgrajenih konstrukcij pod zemljo (predori, plinski in vodni sistemi) in struere, ki pomeni graditi. Infrastruktura je temelj, na katerem je zgrajen strukturni sistem gospodarstva. Konec 20. stoletja je ameriški nacionalni raziskovalni svet sprejel izraz “javna infrastruktura za javna dela”, ki se uporablja za funkcionalne sisteme, vključno z avtocestami, letališči, telekomunikacijskimi sistemi, oskrbo z vodo in ostalimi sistemi, ki jih ti elementi gradijo.
Infrastruktura, ki se nanaša na majhne ali obsežne organizacijske okvire, lahko vključuje različne strukture in sisteme, v kolikor so za to potrebne fizične komponente. Tako je električno omrežje v mestu ali državi infrastruktura, ki temelji na vgrajeni opremi z namenom zagotavljanja storitve na območjih, ki jih podpira. Podobno je fizično polaganje kablov in sestavnih delov, ki gradijo podatkovno omrežje telekomunikacijskega podjetja, ki deluje na nekem območju, tudi infrastruktura omenjenega podjetja, saj so te komponente ključnega podpornega pomena za nemoteno poslovanje.
Infrastruktura pogosto vključuje proizvodnjo javnih dobrin in dobrin, ki so namenjene krepitvi naravnih monopolov, zato so zanjo zelo značilni javno financiranje, nadzor in regulacija infrastrukture. Običajno je to v obliki neposredne državne proizvodnje ali s strani natančno urejenega, zakonsko odobrenega in pogosto subvencioniranega monopola. Pogosto, a v manjši meri lahko infrastruktura prevzame tudi značilnosti blaga, ki ga najpogosteje proizvedejo lokalizirani monopoli. To se lahko zagotovi v okviru zasebnega podjetja, ki proizvaja blago za uporabo znotraj podjetja ali pa ga zagotovi lokalna ureditev s formalnim oziroma neformalnim kolektivnim ukrepanjem.
Obstajajo različne vrste infrastrukture
Infrastrukturo lahko razdelimo na več različnih vrst. Kot že omenjeno, mehka infrastruktura sestavlja institucije, ki pomagajo pri vzdrževanju gospodarstva. Tukaj je običajno potreben človeški kapital, ki pomaga pri zagotavljanju določenih storitev prebivalstvu. Sem vključujemo zdravstveni sistem, finančne institucije, vladne sisteme, kazenski pregon in izobraževalne sisteme. Na drugi strani imamo trdo infrastrukturo, ki je za potrebe vodenja sodobnega, industrializiranega naroda sestavljena iz fizičnih sistemov. Ti sistemi zajemajo ceste in avtoceste, mostove, pa tudi sredstva, potrebna za njihovo delovanje (javni avtobusi, vozila, naftne rafinerije). Infrastruktura je lahko opredeljena tudi kot kritična infrastruktura. Sem spadajo sredstva, ki jih vlada opredeli kot ključna za uspešno delovanje družbe in gospodarstva. To so lahko telekomunikacije, javno zdravje, kmetijstvo, ogrevanje in podobno. V nekaterih državah obstajajo agencije, ki so odgovorne za delovanje kritične infrastrukture. Primeri teh so ministrstvo za promet, ministrstvo za energijo in domovinska varnost za vladne in nujne službe.
Poleg omenjenih sektorjev v infrastrukturo vključujemo tudi storitve odvoza odpadkov, kot so lokalna odlagališča in odvoz smeti. Prav tako se nekatere upravne funkcije, ki jih običajno pokrivajo različne vladne agencije, štejejo za del infrastrukture. K temu sodijo tudi izobraževalne in zdravstvene ustanove, skupaj s posebnimi raziskovalnimi in razvojnimi funkcijami ter potrebnimi zmogljivostmi za usposabljanje.
K infrastrukturi informacijske tehnologije štejemo številne tehnične sisteme, kot so omrežna oprema in strežniki, saj zagotavljajo kritično funkcijo v nekaterih poslovnih okoljih. Brez infrastrukture informacijske tehnologije se veliko podjetij spopada z neučinkovito izmenjavo in premikanjem podatkov. V kolikor omenjena infrastruktura ne deluje, mnogih poslovnih funkcij ni mogoče izvesti.
Naložbe v infrastrukturo
Naložbe v infrastrukturo niso samo javne. Zasebna podjetja se občasno odločijo za vlaganje v razvoj infrastrukture države kot del širitve poslovanja. Tako lahko za primer damo energetsko podjetje, ki gradi cevovode in železnice po državi, kjer želi rafinirati nafto. Taka naložba ni koristna le za državo, ampak tudi za podjetje. Prav tako se lahko posamezniki odločijo za financiranje izboljšav nekaterih delov javne infrastrukture. Posameznik lahko financira nadgradnje v bolnišnicah, šolah ali lokalnih organih pregona.
Na infrastrukturo lahko gledamo tudi kot na razred premoženja. Je razred sredstev, ki so na dolgi rok manj nestanovitna kot lastniški kapital in zagotavljajo večji donos. V ta namen nekateri posamezniki in podjetja vlagajo v infrastrukturne sklade, običajno v sklade, ki so vključeni v promet ali vodno infrastrukturo.
Powered by Contextual Related Posts
