Samozaposlitev ali freelancing
Samozaposlitev je oblika dela, pri kateri posameznik dela zase in ne za delodajalca. Samozaposleni si običajno poišče delo sam, zaslužek pa pridobiva z delom v svojem poklicu, z delom v trgovini ali z upravljanjem s podjetjem. V nekaterih državah dajejo vlade večji poudarek preverjanju, ali gre res za samozaposlitev ali pa je posameznik zaposlen v prikritih zaposlitvah, ki so pogosto navedene pod pretvezo, da gre za pogodbeni odnos znotraj podjetja, s katerim se prikriva, da gre za preprosto razmerje delodajalec – zaposleni. Samozaposlitev tudi ni popolnoma enaka podjetništvu. Samozaposlitev zagotavlja delo ustanovitelju, ki je tudi edini izvajalec v svojem podjetju. Medtem se podjetništvo nanaša na vsa nova podjetja, vključno s samozaposlitvijo in podjetji, ki se ne nameravajo širiti. Start-up podjetja pa se nanašajo na nova podjetja, ki imajo namen rasti s pomočjo ustanoviteljev, imeti zaposlene in se širiti. Tako je samozaposlitev oblika organizacije, ki je ustanovljena s primarnim namenom, da zagotovi zaposlitev posamezniku. Evropska komisija opredeljuje samozaposlitev kot: “opravljati pridobitno dejavnost za osebni račun pod pogoji, ki jih določa nacionalna zakonodaja”. Pri opravljanju takšne dejavnosti ima osebni element ključen pomen. Hkrati pa taka praksa vedno vključuje veliko mero neodvisnosti pri izvajanju poklicnih dejavnosti.
Ali je freelancing samozaposlitev?
Freelancing oziroma freelancer je izraz, ki se običajno uporablja za osebo, ki je samozaposlena in ni nujno, da je z določenim delodajalcem dolgoročno zavezana.
Samostojne delavce lahko zastopa podjetje ali agencija, ki potencialnim strankam nudi njihovo delovno silo ali pa so ti neodvisni in si iščejo posel sami, bodisi s pomočjo strokovnih združenj ali spleta. Samozaposlitev v obliki freelancinga je najpogostejša v kulturi in ustvarjalni industriji. Področja, poklici in panoge, kjer tovrstna samozaposlitev prevladuje, vključujejo računalniško programiranje, spletno oblikovanje, grafično oblikovanje, filmsko in videoprodukcijo, pisanje, prevajanje, novinarstvo in druge kulturne dejavnosti, za katere nekateri kulturni teoretiki menijo, da so ključnega pomena za kulturno gospodarstvo in kognitivni razvoj družbe. Po poročanjih freelancerjev jih več kot polovica ustvarja pisna dela, skoraj petina samostojnih strokovnjakov pa je pisanje označila kot njihovo glavno veščino. 20 % freelancerjev je kot glavno veščino označilo grafično oblikovanje. Samozaposlitev v obliki freelancinga je v porastu. Ocenjuje se, da se je v zadnjih nekaj letih freelance samozaposlitev v Indiji povečala na 20 do 30 milijard dolarjev, v Združenih državah Amerike pa tovrstna samozaposlitev predstavlja nekje 40 % celotne delovne sile. V raziskavi iz leta 2018 je bilo ugotovljeno, da se približno 162 milijonov ljudi v Evropi in ZDA ukvarja s samostojnim delom, kar pa pomeni 20 do 30 % celotnega delovno sposobnega prebivalstva.
Zakaj izbrati samozaposlitev?
Freelancerji imajo različne razloge za opravljanje samostojnega dela. Nekaterim je prioriteta, da jim samozaposlitev omogoča svobodo pri načrtovanju in da je delo fleksibilno. Drugi vidijo samozaposlitev kot možnost, da lahko svobodno sledijo svojim sanjam in osebnim strastem. Freelancing omogoča ljudem pridobitev višje stopnje zaposlenosti v izoliranih skupnostih. Dodatna prednost je tudi možnost izbire, s kom bo samostojni delavec delal in s kom ne. Običajno freelancer opravi razgovor s potencialno stranko in se nato odloči, ali bo s tem posameznikom ali podjetjem sodeloval.
Za samozaposlitev v obliki freelancinga se odločijo tudi nekateri, ki so bili v svoji službi odpuščeni in ne morejo najti zaposlitve za polni delovni čas. S freelancingom se ukvarjajo tudi posamezniki iz panog, kot je novinarstvo, kjer se bolj zanašajo na pogojno delovno silo in ne na redno zaposleno osebje. Tudi študentje se v prostem času ukvarjajo s freelancingom in si tako zagotovijo vsaj nek mesečni zaslužek.
Kako je s plačilom freelance storitev?
Plačilo za samostojno delo je odvisno predvsem od panoge, znanj, pridobljenih izkušenj in lokacije dela. Samozaposlitev freelancerjem omogoča, da lahko svojo storitev zaračunajo po uri, dnevu, prodanem kosu ali na projektni osnovi. Namesto pavšalnega zneska ali pristojbine so nekateri samostojni delavci sprejeli metodo vrednotenja storitve na podlagi vrednosti, ki temelji na zaznani vrednosti rezultatov za stranko. Običajno so načini plačila dogovorjeni vnaprej, lahko pa tudi v odstotkih ali po zaključku izvedenega dela. Ob bolj kompleksnih projektih se lahko s pogodbo določi plačilni načrt, ki je zasnovan na podlagi zastavljenih ciljev, mejnikov ali rezultatov. Samozaposlitev s freelancingom ima tudi slabosti. Ena izmed pomanjkljivosti je ta, da je količina dela lahko zelo negotova, ob tem pa tudi plačilo ni zagotovljeno. Da bi se izognili negotovostim s plačilom, ogromno freelancerjev uporablja spletne platforme za plačilo, s katerimi se zaščitijo. Hkrati jim tovrstne spletne platforme omogočajo sodelovanje z lokalnimi strankami, katere lahko ob morebitnih nesoglasjih glede plačila za to tudi odgovarjajo.
Kadar gre za samozaposlitev, bodo v splošnem davčni organi osebo obravnavali kot samozaposleno, če se ta odloči, da bo kot taka priznana ali če ustvarja dohodek. Ob ustvarjanju dohodka mora oseba vložiti davčno napoved v skladu z zakonodajo. V resničnem svetu za davčne organe ni ključno vprašanje, ali ta oseba trguje, ampak ali je ta oseba dobičkonosna in je zato lahko potencialno obdavčena. Z drugimi besedami, dejavnost trgovanja, poslovanja je verjetno prezrta, če ni dobička, zato občasne gospodarske dejavnosti, ki temelji na hobijih ali ljubiteljskih dejavnostih, v splošnem ne upoštevajo.
Powered by Contextual Related Posts
