V bolnišnici na Ptuju obžalujejo komunikacijske napake

V Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča (SB) Ptuj se je tamkajšnje vodstvo odzvalo v zvezi z dogodki o preselitvi varovancev Doma starejših občanov Ljutomer, ko so tamkajšnji zaposleni pred dobrim mesecem dni na jutranjem zboru delavcev izrazili nestrinjanje nad odločitvijo ministra za zdravje Tomaža Gantarja. Omenjeno bolnišnico je namreč poleg brežiške ministrstvo seznanilo s tem, da sta izbrani za bolnišnici za covid-19.
Vodstvo ptujske bolnišnice je zdaj priznalo, da se je izbrani način komunikacije v zvezi z aprila načrtovano selitvijo okuženih varovancev ljutomerskega doma starejših k njim kljub dobrim namenom izkazal kot ponesrečen in neprimeren.
Danes bi ravnali drugače
»Njihovega prihoda nismo zavrnili, zato obžalujemo, da je javnost to spregledala,« so med drugim pojasnili. Iz bolnišnice so še dodali, da so svetu zavoda in ministrstvu za zdravje predložili zahtevano uradno razlago vseh okoliščin, povezanih s sklicem novinarske konference 21. aprila, ki so jo člani sveta še v prejšnji sestavi ocenili kot neprimerno. »Popolnoma se strinjamo s to oceno in iskreno obžalujemo, da je prišlo do komunikacijskih napak. Naša komunikacija z javnostjo v tej zadevi ni bila popolna. Ko gledamo na minule dogodke, vemo, da bi danes k temu pristopili na drugačen način,« je pojasnila direktorica Anica Užmah.
V bolnišnici obenem še zatrjujejo, da ne držijo navedbe različnih medijev, da v ptujski zdravstveni ustanovi ne bi želeli zdraviti bolnikov. K njim po predlogu pristojnih, navajajo, namreč ne bi prišli zgolj na zdravljenje, pač pa bi bili med njimi oskrbovanci doma, pozitivni na covid-19, ki so potrebovali zgolj zdravstveno nego.
Bolnikov niso zavrnili, nezadovoljstvo le nad rešitvijo
Po navedbah vodstva bolnišnice prav tako ne drži, da bi zavrnili bolnike, kljub temu pa je, priznavajo, del zaposlenih izrazil nezadovoljstvo nad ne najbolj posrečeno rešitvijo. Tudi spletna stran ministrstva za zdravje že od meseca aprila namreč navaja, da je selitev zdravih oskrbovancev domov za starejše v bolnišnice strokovno neutemeljena, prav ničesar drugega, so prepričani, pa niso trdili tudi njihovi zaposleni.
Primerljivi s srednje velikimi regionalnimi bolnišnicami
V ptujski bolnišnici je bilo tega dne, še zagotavljajo, vseeno vse nared za sprejem 40 oskrbovancev ljutomerskega doma starejših. »Nikomur se nismo uprli, kot je bilo moč zaslediti. Na dogovorjeni dan smo imeli vse pripravljeno za njihov sprejem; osebje, opremo, dogovorjen je bil način dela z vsemi podrobnostmi. Potrebno je bilo postaviti montažno steno in namestiti nova vrata, tudi to so vzdrževalci postavili. Nekateri zdravniki in drugi zaposleni so izrazili zgolj nezadovoljstvo z odločitvijo, da del bolnišnice postane prva negovalna bolnišnica v Sloveniji za covid-19,« je razložila Užmahova in še: »Edini strah, ki je bil pri tam zaposlenih dejansko prisoten, naj bi bil strah pred tem, da bi bolnišnica izgubila status regionalne bolnišnice, saj bi vsaj del nje kot edini v Sloveniji postal negovalni oddelek za covid-19, in to prav v času, ko smo znova začeli zaganjati osnovno medicinsko dejavnost. Takšen strah pred negovalno bolnišnico je prisoten že desetletje, saj nas politika kljub objektivnim kazalcem, ki govorijo, da smo primerljivi s srednje velikimi regionalnimi bolnišnicami, kot sta v Slovenji tudi v Slovenj Gradcu in Murski Soboti, prepogosto potiska ven iz okvirja regionalne bolnišnice,« je dejala Užmahova. Kot je še poudarila direktorica, pa v njihovi ustanovi letno na bolnišnično zdravljenje sprejmejo okoli 12.000 bolnikov in opravijo več kot 95.000 ambulantnih obiskov. Ob tem letno opravijo tudi okoli 9000 dializ.
Ne bojijo se zdravljenja na covid-19 pozitivnih bolnikov
Odzvali so se tudi v zvezi z izjavami vodstva murskosoboške bolnišnice, da naj bi bila ptujska bolnišnica določena za negovalno, minister za zdravje pa da se je zanjo odločil, ker naj bi bilo lažje izbrati nekoliko manjšo in manj obremenjeno bolnišnico. Odgovarjajo, da prav nobena bolnišnica v epidemiji ni bila določena kot negovalna, tudi njihova ne. Sicer pa so v bolnišnici od začetka epidemije razdelili dejavnost na tri cone, povsem enako kot vse ostale slovenske bolnišnice.
V Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj navkljub vsemu zagotavljajo, da so bili in so še vedno pripravljeni, če bi bilo to treba, na sprejem ter tudi zdravljenje bolnikov, ki so pozitivni na covid-19. »Sprejema varovancev, pozitivnih na covid-19, tudi nismo zavrnili. Sicer pa zdravljenja nikoli nismo zavrnili nikomur, ki ga potrebuje, in ga tudi ne bomo,« poudarja direktorica in nadaljuje, da se nikakor ne bojijo njihovega zdravljenja, medtem ko so oskrbovancem ljutomerskega doma že in jim še vedno znatno pomagajo z negovalnim osebjem in zdravniki.
Nobenih povezav s katerokoli politično stranko
Užmahova je istočasno zavrnila očitke Alenke Jeraj, poslanke SDS, ki je na Twitterju konec maja zapisala, da sta se predlogu ministrstva uprli županja in direktorica, obe iz stranke SD. Po zagotovilih direktorice namreč vodstvo nima nobene povezave s katerokoli politično stranko, prav tako politika ne vpliva na odločitve. »V bolnišnici izvajamo strokovno delo,« odgovarja Užmahova.
Zdraviti in pomagati ljudem
Užmahova zaključuje, da so samo to prave informacije o dogodkih. »Ljudje, ki delamo v naši bolnišnici, tako kot naši pacienti prihajamo iz številnih slojev življenja, različnih mest, različnih političnih strank, vendar vsi delamo in sodelujemo. Tudi se moramo zdaj posvetiti oziroma temu, zakaj smo dejansko tukaj: zdraviti in pomagati ljudem,« je pojasnila Užmahova in zaključila, da zdaj vendarle upajo, da bo javnost po tej razlagi tamkajšnje zdravnike in paciente pustila, da lahko zadihajo in nadaljujejo z njihovim poslanstvom.