Kultura je odraz naroda in oboje je na psu

Kultura je v Sloveniji, kot pravijo nekateri, na psu. Ustvarjalci kulture so, kot pravijo, potegnili »ta kratko« v protikoronskih paketih. Da vlečejo »ta kratko« nekateri med njimi opozarjajo sicer že mnogo let. Na prvem torkovem shodu so liste z apelom vladi in klicaji polepili po oknih Ministrstva za kulturo. Teden dni kasneje so sporočili, da: »ministrstvo za kulturo je svoja vrata pred kulturo zaprlo in ga besede na papirju ne dosežejo« – s polepljenimi okni človek res ne more videti, kaj se zunaj dogaja – in zato je »čas za prehod k novim oblikam dejavnosti«. Nove dejavnosti so zajemale tudi odlaganje predmetov in rekvizitov, ki jih uporabljajo pri svojem ustvarjanju (čopiči, lasulje, računalniške miške …) pred vhodom Ministrstva za kulturo RS.

Nagi in bosi

Kultura je (po SSKJ) skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja. Če si drznem poenostaviti to frazo lahko rečem, da je kultura odraz naroda. In če se ozrem na protest 500 ustvarjalcev kulture včeraj, ki se je končal s slačenjem igralca in njegove kolegice, lahko preprosto zaključim, da je slovenski narod, splošno gledano, nag in bos. Nagi in bosi smo lahko na najrazličnejših področjih (nagi in bosi, ker nimamo sredstev za oblačila in čevlje smo (zahvaljujoč Kiku, Pepcotu, humanitarcem in Karitasu) načeloma manj pogosto kot nagi in bosi glede na znanje, sposobnosti in kompetence) z izjemo potrjenih nacionalnih športov, med katerimi smo med prvimi v Evropi in morda celo v svetu: gostilniški fuzbal, nerganje in faušija.

Treba se je znajti

Med pripadniki naroda so tudi takšni, ki se znajdejo v vsaki situaciji in so na poseben način oportunistični. Odraz takih posameznikov (med katerimi so tudi »Jankovići« in sinovi, razni »Zidarji« in »Tovšakove«) je tudi dejanje igralca Primoža Bezjaka, ki je na vhod kulturnega ministrstva zalepil svojo obleko, in igralke Katarine Stegnar, ki je, po poročanju medijev, tudi članica istega igralskega kolektiva Beton Ltd. Povejte iskreno … ste že kdaj slišali za katerega izmed njiju? Ali Beton Ltd.? Tudi če ste nekaj o njima do včeraj že slišali ali videli, je v primerjavi z dogodkom včeraj – jaz si ju ne morem izbrisati iz spomina – verjetno precej manj markantno. Težko bi danes našli Slovenca, ki ne bi vedel, kdo sta. (Katarina, ženske si bojda oblečejo ujemajoče se spodnje perilo, ko imajo nekaj v planu. Odlično opravljeno! Precej bolje kot črna avba ob podelitvi Prešernovih nagrad.).

O epidemijah in evoluciji

Me je pa ta dogodek tudi spomnil na praznovanja koncev epidemij tekom zgodovine. Precej drugačnih od preletov letal, z veliko golih teles in orgijah na trgih mest. Čeprav smo mi doživeli zgolj eno in še pri tej smo jo dobro odnesli (ljudstvo jo je dobro odneslo, za vlado, ki je dejansko poskrbela, da jo je ljudstvo dobro odneslo, izid še ni gotov) je bilo epidemij skozi zgodovino veliko, še posebej epidemij kuge. Po veliki epidemiji v 14. stoletju je sledilo še veliko manjših izbruhov kuge vse do 17. stoletja. Izbruhi so nato prenehali zaradi biološkega procesa, ki mu rečemo naravni izbor. Proces, s katerim postajajo iz generacije v generacijo pogostejše tiste dedne lastnosti organizmov, ki jim dajejo večjo možnost za preživetje in razmnoževanje – kar preprosto rečeno pomeni, da preživijo tisti, ki so bolj odporni. Morda pa to velja tudi za kulturo. Kultura je v svoji biti rezultat kreativnega izražanja zamisli, izkušenj in čustev v različnih medijih. V kulturi je dovoljeno (skoraj) vse. A preživela bo tista kultura, ki bo med ljudmi dovolj razumljena, da bo podprta. Tisti glasbenik, ki bo poslušan. Tisti slikar, čigar slike bodo kupljene. Tisti pisec, ki bo bran … Ne glede na sredstva dodeljena v državnem proračunu ali v posameznih zakonskih aktih, če presežemo čudenje in ploskanje vsemu, česar ne razumemo, če si dovolimo reči, da je cesar nag, ko vidimo, da je nag, so kulturniki na dolgi rok, kot vsi ostali, podvrženi evoluciji. In za svoj uspeh so na prvem mestu (tako kot vsak obrtnik, kmet, podjetnik) pristojni sami.