Smo ljudje res vsi enaki?

V zadnjem času se veliko govori o enakosti. Pri tem je govora o enakosti spolov, o enakosti pred zakonom, o enakih možnostih pri zaposlitvi, o enakosti hetero in homoseksualne zveze … V Sloveniji imamo celo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kot samostojni državni organ deluje tudi Zagovornik načela enakosti.

Pomen besede enakost

Zavzemanje in delo za enakost na različnih področjih je sicer na prvi pogled všečno, vendar je po drugi strani vprašljivo, še posebej, če obravnavamo besedo enakost v njenem pravem pomenu.

Beseda enakost ima koren v besedi enak, kar pomeni, da imamo pred seboj dve ali več stvari, ki imajo enako obliko in enak izgled. V praksi to pomeni, da jih je težko ali celo nemogoče razlikovati med seboj. Kot primer, lahko vzamemo enojajčna dvojčka, ki sta si tako podobna, da ju marsikdaj ne morejo ločiti niti njuni starši.

Vendar tudi pri na videz popolnoma enakih dvojčkih ne moremo govoriti o enakosti, saj ju loči zagotovo kakšna majhna zunanja razlika. Še posebej velja to za notranje življenje, so tudi dvojčki različne osebnosti, vsak z lastnim razumom, z lastnim razmišljanjem in z lastno vestjo.

Namesto enakosti enakopravnost ali enakovrednost

Glede na zapisano je težko govoriti o enakosti med ljudmi. Enakost pomeni, da smo vsi enaki po zunanjosti, da vsi enako mislimo, da smo vsi enakih političnih stališč, nenazadnje, da smo vsi enakega spola.

Namesto besede enakost je bolj smiselno uporabljati besedi enakopravnost ali enakovrednost. Ljudje nismo enaki, ampak smo enakopravni oz. enakovredni. Moški in ženska ne moreta biti nikoli enaka, saj ju že na zunaj ločijo spolni organi, lahko pa sta enakovredna. V primeru pravne obravnave, sta pred zakonom enakopravna.

Morda bo kdo rekel, da je takšno razmišljanje dlakocepsko, vendar lahko z nekaj primeri iz zgodovine pokažemo, da je za ceno enakosti, bilo na svetu prizadejanega že mnogo zla.

Pojem enakosti izhaja iz francoske revolucije

Besedo enakost je v političnem jeziku prvi uporabil Maximillien Roberspierre, ki velja za enega od očetov francoske revolucije. Slogan francoske revolucije svoboda, enakost, bratstvo ali smrt, je prej kot osvoboditev, povzročil teror z veliko smrtnimi žrtvami. Nazadnje je sam Roberspierre končal na giljotini.

Francoska revolucije je bila prvi zgodovinski poizkus, kjer bi s silo vzpostavili enakosti med ljudmi. Revolucionarna enakost pomeni, da imajo tisti, ki mislijo enako, pravico preživeti, tisti, ki mislijo drugače, te pravice nimajo.

Žrtve enakosti na račun nacizma in komunizma

Zloraba enakosti se je najbolj tragično končala v času nacizma in komunizma. Nacizem je zagovarjal enakost določene rase (arijske), medtem ko so bile druge rase njej podrejene. Končni cilj nacistične enakosti je bil odstranitev vseh drugih ras. V plinskih celicah je za ceno enakosti ene rase, končalo šest milijonov Judov, ki so bili najbolj nezaželena rasa. Končna bilanca »dela za enakost« je bilo 60 milijonov žrtev druge svetovne vojne.

Medtem ko je bil cilj nacizma nacionalizem, uničenje različnih ras, da bi lahko vzpostavili enakost ene rase, je bil cilj komunizma internacionalizem, kar v končni fazi pomeni, izbrisati razlike med ljudmi.

Očetje komunizma Marx, Engels in Lenin, so dajali poudarek predvsem na odpravo ekonomskih razlik. To je v praksi pomenilo podržavljenje premoženja veleposestnikov. Podržavljeno premoženje naj bi vsi ljudje enako uživali. Pri tem je šlo za nasilno razlastitev, ne glede na to, če si je nekdo pridobil premoženje s trdim in poštenim delom.

Na ta način so ljudje, vsaj na videz, postali med seboj ekonomsko enaki, kar pa je zopet zahtevalo visoko ceno. V črni knjigi komunizma lahko beremo, da je bilo vseh žrtev te ideologije 94 milijonov.

So različne spolne prakse res enake?

Mnogi mislijo, da je komunistična ideja že 30 let mrtva, vendar se pri tem motijo. Če je bila v preteklosti ideja komunizma v prisilni ekonomski enakosti, se je danes ideja enakosti preselila na spolno področje. V zadnjih letih smo namreč priče velike relativizacije spolov in s tem v zvezi tudi relativizaciji spolnih praks.

Danes je namreč postalo povsem običajno, da si nekdo zamenja spol, ker se je preprosto naveličal biti moški ali ženska. Vsaka razprava o vprašljivosti takšnih ravnanj so obravnavana kot sovražni govor. Prav tako smo izenačili heteroseksualne in homoseksualne spolne odnose. Kljub temu da je očitno, da gre pri heteroseksualnem odnosu za spolni odnos med moškim in žensko in pri homoseksualnem odnosu za spolni odnos med moškim in moškim ali žensko in žensko, so omenjene spolne prakse obravnavane kot enake. Če kdo govori, da gre za različne vrste spolnih odnosov ali, če celo favorizira heteroseksualni spolni odnos, velja za nekoga, ki širi sovražni govor.

Tako smo na račun enakosti prišli do banalnega stanja. Če npr. nekdo nekomu javno grozi s smrtjo, spada to pod svobodo izražanja, če pa izpostavi samo pomislek zoper istospolne prakse, spada to pod sovražni govor.

Bogastvo je v različnosti

Enakost, ki jo je Evropi prinesla francoska revolucija, je vsaj sporna, če že ne pogubna. Ljudje nismo nikoli bili in nikoli ne bomo enaki. Vsaka obravnava človeka pod vidikom enakosti, prej ali slej prinese pogubne posledice. V nasprotju z enakostjo, človek pod vidikom enakopravnosti, oz. enakovrednosti prinaša v družbo in medčloveške odnose bogastvo z različnimi paletami pogleda na življenje.

Moški in ženske, homoseksualci in heteroseksualci, politično opredeljeni in neopredeljeni, smo različni, kar pomeni, da niti približno nismo enaki. Resnična svoboda in demokracija bo nastopila takrat, ko bomo ljudje v vsej svoji različnosti pred družbo in pred zakonom obravnavani enakopravno in enakovredno in se hkrati občudovali v svoji različnosti.