Naprej na vsebino

Nedeljski nakupi najverjetneje »v rokah« ustavnih sodnikov

»Vem, da tega ne bi smela povedati, a ob nedeljah imamo največ prometa. Zjutraj prihajajo pohodniki po sendviče in pijačo, po mašah starejši s svojimi otroci in vnuki po nakupih, da si nabavijo vse potrebno za cel teden. Tam okoli dvanajste ure pa kdo pride še po kaj za kosilo. Nedelje so vedno pestre,« meni trgovka iz Mercatorja. Pridružuje se ji tudi trgovka s Tuša: »Rada delam ob nedeljah, ker edino takrat, ko pridem domov me že čaka kosilo ter tudi vse pospravljeno. To je edini dan, ko smo z družino skupaj in ni vse na mojih plečih.«

Takšni sta mnenji dveh prodajalk, ki pa zagotovo nista osamljeni, na terenu smo preverili še, kaj o morebitnem zaprtju menijo kupci. »Preko tedna sem veliko časa v službi, domov prihajam pozno popoldne. Sem utrujen in res mi ni, da bi obiskal še trgovino,« je povedal 51-letni Matjaž iz okolice Maribora, ki mu sobota ali nedelja tako rekoč predstavljata edino možnost za obisk trgovin. V Mariboru, v bližini UKC Maribor smo po obisku bližnjega nakupovalnega središča srečali mlado mamico Majo, ki pravi, da družina nedelje najraje preživlja v naravi, zato prej radi obiščejo tudi trgovino, ker si nakupijo stvari, ki jih pač potrebujejo ta dan in tudi za prve dni v tednu, ko je manj časa za nakupe. Prav nasprotno pa meni 65-letni Jože, ki je prepričan, da bi bilo najbolj prav, če trgovine ob nedeljah ostanejo zaprte. »Ni res, da ne bi mogli vsega potrebnega nakupiti že pred nedeljo in bi tako prodajalci imeli tega dne prosto. Sam ob nedeljah v trgovine ne zahajam« je dodal.

Kupna moč se bo že odlila v tujino

Je pa Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) skupaj z nekaterimi trgovci različnih panog spet opozorila na morebitne posledice sprejetja novele zakona v trgovini, ki je v DZ na predlog Levice in bi, z nekaterimi izjemami, določil, da morajo biti trgovine ob nedeljah in dela prostih dneh zaprte.

Predsednica TZS Mariča Lah pravi, da zelo verjetno pričakuje ustavno presojo, ki jo bo povzročila novela, če bo določala izjeme glede obratovalnega časa. »Ne le zaradi svobodne gospodarske pobude, ampak tudi ker – kot je takrat ugotovilo ustavno sodišče – so vse arbitrarno določene izjeme neosnovane,« je poudarila Lahova, kar se, je dodala, zavedajo poslanci, ampak bo s sprejetjem zakona škoda že storjena. Ustavna presoja bo šele čez leto ali dve, ta čas bodo delavci že izgubili delo in kupna moč se bo že odlila v tujino.

Sindikatom so – skladno s pozivi predsednika vlade, da je treba rešitev najti v socialnem dialogu – minuli petek poslali predlog dogovora, s sprejetjem katerega bi po besedah predsednice TZS lahko ustavili sprejemanje zakona v DZ. Kaj predlagajo, pa Lahova ni želela razkriti. V TZS še poudarjajo, da v času krize ni primeren trenutek za omejevanje odprtja trgovin ob nedeljah in da bi si morali vsi deležniki prizadevati za oživitev gospodarstva. Ocenjujejo, da bodo prihodki v trgovini na drobno letos padli za deset odstotkov, delo bi tako lahko izgubilo tudi do 12.000 zaposlenih.

Ali v nedeljo potrošnik res toliko zapravi. Foto: Pixabay

Brez odziva sindikata

Predsednica TZS tudi zavrača navedbe sindikata, da je v panogi 7000 zaposlenih premalo, češ, da je na zavodu za zaposlovanje trenutno 3000 brezposelnih trgovcev. »Teza, ki jo zagovarjajo sindikati niti vsebinsko, niti matematično ne drži,« je pojasnila Lahova. V vmesnem obdobju sta jih predsednik vlade in gospodarski minister ves čas pozivala k socialnemu dialogu, torej k pogovorom s sindikati. »Na TZS smo predlog dogovora poslali na sindikalno stran, da bi nekako skupaj našli ustrezno rešitev v izogib vsem problemom, ki jih navajamo, vendar odgovora sindikata še nismo prejeli,« je še opozorila Lahova.

Predlagani dogovor ni sprejemljiv

Ladi Rožič, generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal, da o odgovoru še razpravljajo, vendar predlagani dogovor zanje ni sprejemljiv. Med drugim naj bi bilo predlagano, da se dogovarjanje glede obratovalnega časa ob nedeljah prekine za šest mesecev, ko bi bili že znani učinki krize. Rožič je sicer kritičen do navedb TZS o padcu prometa, saj da navaja znižanje prometa v trgovini z avtomobili in avtomobilskimi deli, medtem ko trgovina z živili po Rožičevih besedah beleži rast prometa.

Veliko dodatno zavržene hrane

Direktor skupine Tuš Andraž Tuš je dejal, da se nakupi ne prerazporedijo na druge dni v tednu. »Denar gre verjetno v tujino, Italijo, Hrvaško, Madžarsko, kjer nimajo tovrstnih omejitev za nedeljsko delo, del pa tudi na bencinske servise v Sloveniji,« je pojasnil Tuš in nadaljeval, da bo v živilskih trgovinah prišlo po njihovih predvidevanjih tudi do dodatno zavržene hrane. »To pomeni za 80 velikih tovornjakov na leto,« je ponazoril Tuš in podaril, da velika večina zaposlenih želi delati ob nedeljah, saj gre za 100-odstotni dodatek na delo, kar je opredeljeno v kolektivni pogodbi. »Pravila na trgu naj bodo za vse enaka, zato tudi nasprotujemo noveli tega zakona,« je sklenil Tuš.

Kupce v naročje obmejnih diskontov

Robert Fakin, direktor kmetijske zadruge Agraria, pravi, da z zakonom ne bomo spremenili potrošniških navad. Zaprtje prodajaln ob nedeljah je po njegovih besedah precejšen udarec za kmete, ki 90 odstotkov pridelave prodajo zadrugi. »Kar naprej se soočamo s konkurenco na drugi strani meje, zato bomo kupce dobesedno pahnili v naročje obmejnih diskontov, kjer jih bodo z veseljem sprejeli. Povečala bi se lahko tudi prodaja pridelkov na črno,« meni Fakin.

Direktor slovenske podružnice Bauhausa Samo Kupljen se je vprašal, ali res držijo navedbe, da so se ljudje navadili na to, da so trgovine ob nedeljah zaprte. »V tehnični trgovini prodajamo rešitve za izboljšave doma, v delavnicah in podobnem. Pri kupcih opažamo, da to počno največkrat preko vikenda in ob nedeljah gredo v trgovino po tisto, kar so pozabili oz. niso kupili med tednom. To zelo manjka ljudem in močno dvomimo v izjavo, da ob nedeljah ne rabijo kupovati,« je dejal Kupljen in nadaljeval, da bodo morali v družbi v primeru zaprtja ob nedeljah zaposlene prerazporediti na manj ugoden delovni čas.

Nedelje so namenjene počitku in druženju z družino. Ali v ta kontekst spada tudi obisk trgovin. Foto: Pixabay

Študentje bodo izgubili delo

Direktorica družbe Magistrat International, ki med drugim upravlja trgovine z oblačili Emporium, Helena Draškovič je dejala, da si je marsikdo lahko čas za nakupovanje oblačil vzel ob nedeljah. »Če bodo ob nedeljah trgovine zaprte, bodo kupci odšli drugam, študentje, ki so radi delali ob koncih tedna, pa bodo izgubili delo,« je dodala Draškovičeva.

Direktor in lastnik družinskega podjetja VBM Korenček Marijan Volavšek je dejal, da je bilo nedeljsko zaprtje zaradi epidemije šok tako zanje kot za kupce, saj so dežurna prodajalna v svojem kraju. Ob padcu prometa imajo težave z likvidnostjo in presežek delavcev – trenutno je presežnih 10 odstotkov zaposlenih.

Vsaka stran torej vztraja pri svojem, a jasno je, da je resnica nekje vmes. Potrošniki pa bomo tisti, ki bomo na koncu odločili. Če ob nedeljah ne bi več hodili v trgovine, bi jih trgovci sami zaprli, ker se ne bi izplačalo. Dokler pa govorimo eno, delamo drugo postavljamo zaprtje trgovin na politična tla, kjer se ustvarja prostor za manipulacijo.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice