Koronavirus meša štrene tudi pri zrelostnem izpitu, ki mnogim kroji prihodnost

Maturantje javnem pismu, pod katerega se je podpisalo 17.000 dijakov, opozarjajo, da kot racionalni in polnoletni državljani, dvomijo in se ne strinjajo z dosedanjimi odločitvami glede maturitetnega izpita.
Matura, ki za dijake predstavlja pomemben življenjski mejnik, celo zrelostni izpit, je v letošnjem letu predvsem zaradi epidemije koronavirusa prinesla precejšnjo negotovost in skrb. Še posebej, zrelost ni le znanje in tudi matura ni le preizkus znanja, ampak je za marsikoga tudi preizkus vztrajnosti in vzdržljivosti, odločenosti, zaupanja vase ter življenjske zrelosti.
»Pasivnost ljudi dopušča delanje krivic«
Negotovost je moč čutiti iz javnega pisma, pod katerega se je podpisalo 17.000 maturantov in smo ga prejeli v uredništvo Slovenca. Kot so zapisali, želijo opozoriti odgovorne na dejstvo, da dijaki kot racionalni in polnoletni državljani, dvomijo in se ne strinjajo z dosedanjimi odločitvami glede maturitetnega izpita. »Nočemo, da se neuslišane želje večine zopet potlači in se prilagodi interesom določenih; letos smo se pri branju Cankarja imeli namreč naučili, da pasivnost ljudi dopušča delanje krivic,« so poudarili.
Pouk na daljavo – slaba alternativa pouku v živo
Svoje prepričanje so podkrepili, kot so zapisali, z dejstvi: »V kolikor kandidat dva tedna pred izvedbo maturitetnega izpita kaže znake okužbe ali je bil v stiku s okuženim, se mora udeležiti jesenskega roka mature, pa tudi nekatere šole oziroma profesorji podaljšanih rokov za oddajo seminarskih nalog niso upoštevali, zato so pisali esej isti dan, kot imajo 2. polo slovenščine.« V pismu so izrazili še nestrinjanje s poukom na daljavo, češ, da je slaba alternativa pouku v živo. »Število ur pouka preko spleta med dijaki močno variira, profesorji so različno ažurni, dosledni in spretni pri izvajanju pouka, slaba internetna povezava povzroča motnje pri pouku, slika profesorja, ki predava in uporablja gradivo, je odvisna od kvalitete kamere na računalniku, možnost sodelovanja dijaka je odvisna od tega, ali sploh ima računalnik ter tiskalnik, da lahko natisne šolsko gradivo, medtem ko mir v razredu ni primerljiv z motnjami, ki jih imamo v domačem okolju (družinski člani, možnost svojega učnega okolja),« navajajo.
Dijaki brez običajnih priprav
Dijaki nimajo, še poudarjajo, zagotovljenih enakih pogojev, saj med drugim pouk, ki se je odvil med 18. in 22. majem ne nadomešča priprav na maturo, ki so jih bili deležni dotedanji dijaki. »Letošnja matura je krivična, ker dijaki nismo imeli omogočenih običajnih priprav na maturo, zato se dijaki zaradi pomanjkanja socializiranja in pozornosti sovrstnikov, spopadamo z duševnimi stiskam, kot so anksioza, panični napadi, depresija in podobno. Letos smo bili prikrajšani že maturantskega plesa, uživanja zadnjih trenutkov gimnazije in srednjih šol s sošolci in razrednega slikanja, ki naj bi nas leta 2020 spomnil drugače kot leta, ko smo kljub izrednim pogojem, opravljali maturo, kot da se nič ni zgodilo. Poleg vsega naštetega nam je bilo odvzeto tudi trimesečno obdobje, ki na večini šol predstavlja najintenzivnejši del priprav na maturo pod vodstvom učečih profesorje,« so še pojasnili.
Skrb je tudi za starše
Sicer pa so v proces mature vse bolj vpeti tudi starši, saj postaja njihova skrb in ne zgolj skrb otrok. »Imam dva srednješolska otroka, vsakega v drugem izobraževalnem programu. V času koronavirusa in šolanja na daljavo enostavno nismo imeli dovolj časa za druženje, saj se jima je nabralo preveč šolskih obveznosti, ki pa jih pogosto nista uspela rešiti sama. Lažje je bilo hčerki, ki obiskuje gimnazijo in so jih na maturo pripravljali že prej, začeli so v 3. letniku. Sin, ki obiskuje poklicno šolo, te možnosti ni imel in so s pripravami pričeli šele v zadnjem letniku. In prav z njim sem presedela največ časa, saj želi na fakulteto in na maturi doseči kar se da najboljši rezultat,« je povedala sogovornica, mama dveh maturantov in priznala, da svoja otroka v bližnji prihodnosti vidi v vlogi študentov.
Istega dne kar dva preizkusa
Malo časa za priprave na maturo je imel tudi Basri Ganiv iz Maribora, ki obiskuje Srednjo ekonomsko šolo in gimnazijo Maribor. Že samo iz tega razloge, ker so morali istega dne pisati esej in preizkus iz tujega jezika je bilo po njegovem mnenju težko. »Bilo je kar naporno, saj nisem natančno vedel, kateremu predmetu naj posvečam več pozornosti in se ga prednostno učim,« je pojasnil Ganiv in nadaljeval, da so v eseju pisali o dveh osebah, ki imata svoje ideale. Svojo učno pot pa bo nadaljeval na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru.

Bolj intenzivne priprave v zadnjem letu
Darko Kukovec, direktor Tehniškega šolskega centra Maribor, o letošnji maturi pravi, da se dijaki na maturo pripravljajo cel čas šolanja, bolj intenzivno pa v zadnjem letu. »Priprave potekajo pri pouku predmeta, ki bo na maturi, dijaki pišejo poizkusne teste v marcu. Sledijo še zaključne priprave. Letos smo jih izvajali na daljavo ves april in maj, zadnje dejanje pa so bile priprave v strnjeni obliki, in sicer 2 dneva po 6 ur. Priprave so potekale iz slovenščine, druge izpitne enote (strojništvo za strojne tehnike, mehatronika za tehnike mehatronike in avtomehatronika za avtoservisne tehnike) ter iz matematike ali tujega jezika, odvisno, kaj so dijaki izbrali za poklicno maturo. Za 4. predmet poklicne mature (izdelek oziroma storitev in zagovor) se priprave začnejo že konec 15. novembra, ko dijaki izberejo teme in začnejo pripravljati izdelek. Ves čas so v stiku z mentorjem, ki jih usmerja in jim svetuje in pomaga. Naloge so morali oddati do 11. maja, letos smo nekaterim, ki so zaprosili, rok podaljšali do 25. maja, ko je bilo naloge potrebno oddati,« je razložil Kukovec in dodal, da so na pripravah zagotavljali pogoje, kot jih je priporočil NIJZ (maske, razdalja, razkužila, rokavice).
Splošna matura iz petih predmetov
Polona Papler iz Državnega izpitnega centra je povedala, da se splošna matura opravlja iz petih predmetov, od tega iz treh predmetov skupnega dela in dveh predmetov izbirnega dela. »Predmeti skupnega dela splošne mature so slovenščina, tuji jezik in matematika,« je pojasnila Paplerjeva in na vprašanje, ali so seznanjeni, da naj bi se rešitve nalog delile na spletu, odgovorila, da o tem niso seznanjeni. »V preteklem tednu se je veliko pisalo o letošnji izpitni poli za matematiko na osnovni ravni, pa se je nedvoumno izkazalo, da to ni nikakor vplivalo na maturante in njihov maturitetni izpit iz matematike. Rešitve izpitne pole enega ocenjevalca, ki je naredil napako, so po spletu zakrožile po pisanju maturitetnega izpita splošne mature za matematiko. O tem sta na naši spletni strani objavljeni tudi sporočili za javnost,« je dejala Paplerjeva in nadaljevala, da je matura državni izpit, ki ga piše več tisoč maturantov. »V naslednjih urah in dnevih po pisanju izpita maturanti med seboj, s svojimi inštruktorji in tudi nekaterimi učitelji vsako leto, tudi po družbenih omrežjih, izmenjujejo vprašanja, primerjajo rešitve in si dopisujejo o maturitetnih nalogah, ki so jih imeli na maturi,« je sklenila.
Koridor za odhod in vračanje iz stranišča
V učilnici so morali med dijaki in profesorji zagotoviti razmik 1,5 do 2 metra, urejen je moral biti koridor, ki omogoča odhod in vračanje iz stranišča. Po zaključku izpita dijaki gradivo/izpitne pole pustijo na robu mize, ki jih pobere profesor in vloži v namensko ovojnico. Pred in po tem si je moral umiti in razkužiti roke, v času pobiranja pol pa nosijo maske tako profesor kot dijaki. Slednjim je dovoljeno, da s seboj prinesejo pisalo in rezervno pisalo, masko, razkužilo za roke, vrečko, v katero bodo odložili uporabljeno masko in jo po končanem izpitu odvrgli ali odnesli v pranje domov, steklenico s pitno vodo in prigrizke.
Na redni študij 3061 kandidatov
In kako je na fakultetah? Na Univerzi v Mariboru bodo rezultati izbirnega postopka prvega prijavnega roka znani najkasneje 24. julija, ko bodo prijavljeni kandidati prejeli sklep o rezultatu izbirnega postopka prvega prijavnega roka. »V prvem prijavnem roku smo na Univerzi v Mariboru prejeli 3259 veljavnih prijav. Na redni študij se je prijavilo 3061 kandidatov (94 odstotkov), na izredni študij pa se je prijavilo 198 kandidatov (6 odstotkov). Na univerzitetne programe se je prijavilo 1549 kandidatov, od tega 1538 za redni študij in 11 za izredni študij, na visokošolske strokovne študijske programe se je prijavilo 1710, od tega za redni študij 1523 kandidatov in 187 kandidatov za izredni študij. Letos je na Univerzi v Mariboru v omejitvi vpisa 17 študijskih programov, od tega osem visokošolskih strokovnih študijskih programov (VS), osem univerzitetnih (UN) in en enoviti magistrski študijski program (EM),« je dejala Alenka Ribič iz mariborske univerze. Dodala je, da je glede na presežek prijavljenih kandidatov na razpisana vpisna mesta največje zanimanje kandidatov za študijske programe Računalništvo in informacijske tehnologije VS (izvaja FERI UM), Arhitektura UN (izvaja FGPA UM), Zdravstvena nega VS (izvaja FZV UM), Psihologija UN (izvaja FF UM), Splošna medicina EM (izvaja MF UM) in Predšolska vzgoja VS (izvaja PEF UM). »Drugi prijavni rok bo letos potekal od 20. do 28. avgusta,« še pravi Ribičeva.