Skip to content

Begunci, migranti in Evropa v novi podobi

Pet let nazaj smo Slovenci lahko spremljali množice, ki so preko naše južne meje potovale skozi našo državo in skušale nadaljevati pot proti severu, v druge evropske države. Te množice naj bi predstavljale ljudi, ki bežijo pred vojno, katera je divjala po državah Bližnjega vzhoda. Po petih letih se prehodi teh ljudi, sicer v zmanjšani obliki, še vedno nadaljujejo.

Zdi se, da smo se na to že kar navadili, saj ob dejstvu, da gre v prvi vrsti za nelegalne prehode čez mejo, ki se v veliki meri legalizirajo, tega niti ne problematiziramo več. Preprosto smo sprejeli dejstvo, da moramo slovenski državljani ob prehodu državne meje upoštevati za to določena pravila, medtem ko za te ljudi ta zakonodaja ne velja.

Begunci ali migranti?

Ob dejstvu, da so med temi ljudmi večinoma mladi moški, se upravičeno sprašujemo, ali so to zares begunci, ki bežijo pred vojnim nasiljem? Pred vojnim nasiljem namreč v glavnem bežijo starejši ljudje, ženske in otroci, medtem ko se naj bi moški, kot vojaški obvezniki, večinoma borili na strani različnih sprtih strani.

Na krajih kjer so se prebežniki ustavljali in so jih prostovoljci oskrbeli, je za njimi večkrat ostalo opustošenje, kjer smo lahko med drugim opazili tudi hrano, ki so jo ti ljudje zavrgli.

Klasični begunci so najprej hvaležni za to, da sploh lahko kaj dajo v usta, medtem ko je bilo zavračanje hrane s strani t.i. novih beguncev znamenje, da ne gre za begunce, ampak za migrante, ki želijo uveljaviti svoje želje in zahteve.

Arabske države niso sprejele beguncev

Še bolj nenavadno je, da ti ljudje prepotujejo na tisoče kilometrov, kljub temu da je na arabskem polotoku nekaj držav, ki veljajo za varne in bi zato lahko mirno sprejele begunce. Osrednje vojno žarišče je namreč v Siriji, prva varna država je njena južna soseda Jordanija. Glede na to, da je Jordanija sorazmerno majhna država, še nekoliko južneje leži velika Savdska Arabija, ki pa, po doslej znanih podatkih, ni sprejela niti enega begunca.

Države, ki poleg Savdske Arabije veljajo za mirne in ležijo na arabskem polotoku so še Kuvajt, Katar Bahrajn ter Združeni arabski emirati. Omenjeno ozemlje skupaj s Savdsko Arabijo predstavlja veliko ozemlje, ki je primerljivo osrednjemu delu Evrope. Zato se še toliko bolj postavlja vprašanje, kaj je zares v ozadju t.i. begunske krize in zakaj Evropa mirno sprejema nove priseljence, kljub temu da ne vemo za kakšne ljudi gre in kakšen je njihov pravi namen prihoda v Evropo?

Ali migranti prihajajo prostovoljno ali stoji za njimi sistem?

Osnovna težava nastane že pri razločevanju osnovnih pojmov. Kljub temu da t.i. begunska kriza traja že več kot pet let, do danes nismo uspeli ugotoviti ali gre za begunce, ki bežijo pred vojno ali pa gre za migrante, ki si želijo v Evropi ustvariti boljše pogoje za življenje? Še bolj pomembno vprašanje je, ali ti, ki prihajajo v Evropo, prihajajo na prostovoljni bazi ali pa je za njimi sistem, ki želi narediti povsem drugačno podobo Evrope?

Kdo je begunec in kdo migrant?

Za lažje razmišljanje o tematiki najprej osvetlimo pojma begunec in migrant. Po definiciji je begunec oseba, ki zbeži iz domovine pred nevarnostjo, preganjanjem, zaradi vojnih, političnih ali religioznih razlogov.

Po drugi strani se migranti selijo predvsem zato, da bi spremenili svoj življenjski standard. Poleg tega se lahko migranti kadar koli varno vrnejo domov, medtem ko se begunci lahko vrnejo v svojo domovino šele takrat, ko nastopijo razmere, ki so varne za njihovo nadaljnje življenje.

Primer vojnega begunstva iz balkanske vojne

Pred četrt stoletja, ko je na območju Hrvaške ter Bosne in Hercegovine divjala vojna, so tudi na naše ozemlje prebežali mnogi begunci. Značilno za begunce iz bivše Jugoslavije je bilo, da so se zatekli na prvo varno ozemlje in, da so med njimi prevladovali ženske, otroci in starejši ljudje.

Za takratno begunsko situacijo lahko rečemo, da je bila kristalno jasna. Logično je, da se jih je veliko zateklo v Slovenijo, saj smo bili prvo varno območje, zahodno od vojnega območja. Prvo varno območje na vzhodu, je bila Srbija, kamor so se zatekli predvsem begunci srbske narodnosti bodisi iz Hrvaške Bodisi iz Bosne in Hercegovine.

Slovenci, ki so v času med svetovnima vojnima, ter po njej bežali iz Slovenije so se v novi državi asimilirali. Bežale so ženske in otroci. Vir slike: Peter J. Carroll, The Magazine

Po 2. svetovni vojni so mnogi Slovenci zbežali pred komunističnim terorjem

Po koncu 2. svetovne vojne so bili tudi mnogi Slovenci begunci. Mnogi, ki so si želeli rešiti življenje pred komunističnim terorjem, so se zatekli na avstrijsko Koroško. Tistim, ki se je uspelo izogniti komunističnemu terorju, je na stežaj odprla vrata Argentina, kamor so se v glavnem naselili slovenski politični begunci. Ker so bili komunisti na oblasti 45 let, so povojni begunci večinoma trajno ostali v Argentini.

Slovenski begunci, primer asimilacije in ohranjanja identitete

Slovenski povojni begunci so lep primer narodne skupnosti, ki se je bila sposobna asimilirati v argentinsko družbo, hkrati pa so ohranili narodno identiteto. Po eni strani so popolnoma sprejeli njihov jezik in njihovo kulturo, po drugi strani pa so ostali zavedni Slovenci. Ravno primer argentinskih Slovencev je skoraj čudežen pojav, da že četrta in celo peta generacija še vedno govori slovensko in ohranja slovenske ljudske običaje.

Problematika asimilacije pri migrantih

Pri ljudeh, ki prihajajo k nam in v ostale dele Evrope, predvsem iz Bližnjega vzhoda, gre za povsem drugačno razsežnost, ki smo jo opisali zgoraj. Najprej sploh ne moremo govoriti o beguncih, saj gre, razen nekaterih izjem, za migrante, ki se želijo trajno naseliti na našem ozemlju.

Poleg tega ne moremo govoriti o asimilaciji, saj se v praksi njim prilagajamo mi in ne oni nam. Za primer lahko vzamemo npr. prisotnost Albancev v našem prostoru. Sicer jih ne moremo enačiti z migranti iz Bližnjega vzhoda, vendar gre tudi pri njih za drugačen jezik in drugačno kulturo. Poleg tega, da lahko v večjih mestih redno slišimo albansko govorico, se albanščina uvaja že v javno življenje, kot so npr. šole in zdravstvene ustanove.

Novo kulturo sprejemajo tudi avtohtoni prebivalci

Za migrante, ki prihajajo iz bližnjega vzhoda pravzaprav asimilacija sploh ne bo potrebna, saj v večjih mestih že obstajajo islamske četrti, kjer je v središču mošeja, ki je območje kulturnega življenja muslimanov. Letos so se tudi v Ljubljani odprla vrata nove mošeje. Glede na širitev islama v Slovenji, lahko pričakujemo, da se bodo kmalu pojavile mošeje tudi po drugih slovenskih mestih.

Ko govorimo o asimilaciji, se bo ta prej zgodila z naše strani in se bomo prej mi prilagodili migrantom, kot pa oni nam. Kot primer lahko navedemo ženske, ki so še pred nekaj časa zagovarjala liberalna stališča glede pogleda na življenje, danes pa marsikatera od tisti žensk hodi v burki, kljub temu da nima v sebi niti kaplje krvi, ki bi nakazovala povezavo z islamsko kulturo.

Novodobni ilegalni migrantje so v večini le moški. Vir slike: Deccan Herald

Sramovanje lastne kulture je pot v izginotje

Predvsem pri Slovencih je zaskrbljujoče, da se sramujemo lastne kulture, ki izhaja iz krščanskih temeljev, po drugi strani pa smo zelo tolerantni do kultur, ki imajo že v samem pravnem sistemu vključeno nasilje in celo smrt.

Primer je dejstvo, da mnogi pogrevajo stoletja stare zadeve, kot so npr. križarske vojne, inkvizicija in čarovniški procesi, kar je predvsem potrebno gledati iz vidika takratnega zgodovinskega konteksta. Medtem ko je današnja Cerkev dežurni krivec za stoletja stare zadeve, isti ljudje pri islamu tolerirajo sekanje udov, kamenjanje, ipd. in ga celo razglašajo za miroljubnega.

Šeriatsko pravo, ki je v veljavi v islamskih državah, namreč izvaja šeriatske sodbe. Če se bo zgodilo, da bo v kakšni izmed evropskih držav v večini islam, bo šeriatsko pravo v veljavi tudi tam.

Zmeden človek je še bolj vodljiv

Osnovna težava, ki se pojavlja v zvezi s t.i. sodobnim begunstvom je v tem, da nimamo razčiščenih osnovnih pojmov kot so, kdo je begunec, kdo je migrant, ali je potrebno za to izpolnjevati, kakšne pogoje ali ne. Zmedeno stanje, ki ga doživljamo na tem področju gotovo ni naključno, ampak ima globlje ozadje.

Človek, ki živi v situaciji, ki je ne zna ubesediti in razločevati, je v zmedenem stanju in je zato še bolj vodljiv s strani ljudi, ki vse to povzročajo. Kakor pri vsaki stvari gre tudi pri sodobni begunsko – migrantski problematiki po vsej verjetnosti za to, da je sponzorirana s strani lobijev, ki želijo, da bi doseganja evropska kultura doživela labodji spev in bi namesto nje bila vzpostavljena kultura, ki je bila do sedaj tuja evropskemu človeku.

Iz zgodovine poznamo turške vpade, ki sicer niso  trajno uspeli zlomiti krščanske Evrope. Glede na to, da Slovenci in ostali Evropejci izgubljamo lastno identiteto, lahko utemeljeno sklepamo, da bo kultura, ki izhaja iz islamskega sveta tokrat trajno spremenila podobo Evrope.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice