Naprej na vsebino

Bo kmet še vztrajal na »slovenski zemlji«?

V Sloveniji je po zadnjih podatkih približno 70.000 kmetijskih gospodarstev, na katerih pa je zgolj okoli 11.000 kmečkih zavarovancev.

Življenje na podeželju po mnenju nekaterih sicer prinaša vrsto prednosti, kot je – v zadnjem času vedno bolj cenjen – neposreden stik z naravo, vendar pristojne službe ugotavljajo, da se zanimanje za kmetijstvo v Sloveniji v zadnjih letih manjša.

V uredništvu Slovenca nas je zanimalo, kako so pravno formalno obravnavani kmetje pri nas, torej, kdo je kmet, kaj je njegov dohodek, kako je zavarovan in podobno.

Kmetijska dejavnost tudi kot s.p. ali d.o.o.

Urška Ahlin Ganziti s pravnega sektorja Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS)je na naše vprašanje odgovorila, da zakon o kmetijstvu loči med kmetijskimi gospodarstvi, v okviru katerih se opravlja kmetijska dejavnost ter kmetijo, ki je zgolj ena izmed vrst kmetijskih gospodarstev. »Kmetijska dejavnost se tako lahko skladno opravlja v različnih oblikah, torej tudi kot s.p., d.o.o. in podobno. Vseeno pa naj na tem mestu izpostavimo kmetijsko gospodarstvo, ki je oblikovano kot kmetija. Slednja je namreč najpogostejša oblika, za katero se odločijo osebe, ki kmetujejo na domači kmetiji. Skladno z zakonom o kmetijstvu je namreč kmetija oblika kmetijskega gospodarstva, kjer se nosilec in člani ali članice ter zaposleni ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo,« je pojasnila Ahlin Ganzitijeva in dodala, da je nosilec določen s strani članov kmetije in je prav za prav eden izmed njih.

Kdo vse je lahko kmet? kako postaneš kmet? Veste? Vir slike: Facebook Sindikat kmetov Slovenije

Kot člani kmetije so opredeljene naslednje osebe:

– vse fizične osebe, ki so starejše od 15 let in imajo stalno prebivališče na istem naslovu kot nosilec (ti so avtomatsko člani kmetije) in

– osebe, ki so nosilčev zakonec, zunajzakonski partner ali oseba, s katero je v sorodstvu v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega drugega kolena ter v sorodstvu po svaštvu v prvem kolenu, če nosilec za njen vpis v RKG pridobi njeno pisno soglasje (te osebe člani kmetije ne postanejo avtomatično, potrebno je njihovo soglasje, v katerem izrazijo voljo, da želijo postati člani).

Kmetija nima pravne subjektivitete

Čeprav zakon o kmetijstvu sicer določa, kaj kmetija je oziroma kdo in kaj jo sestavlja, je potrebno izpostaviti dejstvo, da kmetija nima pravne subjektivitete. »Torej pravno gledano nima nekega statusa,« poudarja Ahlin Ganzitijeva, zato se vse pravice in obveznosti vežejo na nosilca ter člane kmetije, ki so fizične osebe. »Tako na primer delavcev na kmetiji ne zaposluje kmetija pač pa nosilec ali član na kmetije. Nadalje je za vlaganje vlog iz naslova ukrepov kmetijske politike odgovoren nosilec kmetije. Tudi z vidika obdavčitve, se obveznosti vežejo na nosilca ali celo posamezne člane kmetije in ne na kmetijo samo,« je dodala Ahlin Ganzitijeva in še: »Da bi odgovorili na vprašanje glede dohodka kmeta je potrebno pojasniti, da lahko kmet opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, dopolnilno dejavnost na kmetiji in/ali drugo kmetijsko dejavnost. Dohodki, ki jih kmet dosega v okviru opravljanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti so katastrski dohodek, pavšalna ocena na panj ter obdavčljive subvencije, in so po zakonu o dohodnini obdavčeni ali kot dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (pavšalno ugotavljanje dohodka – pavšalna obdavčitev) ali kot dohodek iz dejavnosti (vodenje knjigovodstva – dejanska obdavčitev). Način obdavčitve je prepuščen posameznikovi lastni volji.«

Obveznosti se vežejo na kmeta in ne na kmetijo

Dohodki, ki jih kmet dosega v okviru dopolnilne (npr. turizem na kmetiji, predelave sadja,…) ali druge kmetijske dejavnosti (npr. reja živali na pretežno kupljeni krmi, ker nima lastnih površin za pridelavo krme za živali), so vedno obdavčeni kot dohodek iz dejavnosti. »Iz navedenega je razvidno, da je posamezen kmet lahko različno obravnavan z vidika davkov, saj je za določen del lahko obdavčen pavšalno za drug pa po dohodku iz dejavnosti. Lahko pa se odloči in za celotno kmetijo vodi knjigovodstvo ter je obdavčen enotno po dohodku iz dejavnosti. Vendar ponovno poudarjamo, da se ne glede na način obdavčitve, vse obveznosti vežejo na kmeta in ne na kmetijo,« je razložila Ahlin Ganzitijeva.

Veste kakšne prihodke ima v resnici kmet? Vir slike: Pixabay

Kmetijstvo zgolj kot postranska dejavnost

Glede zavarovanja v KGZS pojasnjujejo, da je v Sloveniji po zadnjih podatkih približno 70.000 kmetijskih gospodarstev, na katerih pa je zgolj okoli 11.000 kmečkih zavarovancev. To so osebe, ki kmetujejo v okviru kmetije, kot kmetijskega gospodarstva. »Navedeno pomeni, da se večina preostalih s kmetijstvom ukvarja kot s postransko dejavnostjo, saj jim kmetijstvo ne zagotavlja dovolj visokih prihodkov, na podlagi katerih bi se vključili v socialna zavarovanja. Navadno gre za osebe, ki so sicer zaposlene pri nekem delodajalcu, v manjšem številu pa so to osebe, ki sploh niso vključene v socialna zavarovanja in jim iz tega naslova tudi ne teče pokojninska doba. 11.000 je takšnih, ki jim kmetijstvo pomeni edini ali glavni poklic in jim iz tega naslova teče tudi pokojninska doba. Če se kmetijska dejavnost opravlja tudi v drugih statusnih oblikah (npr. s.p., d.o.o.,…), so te osebe prav tako vključene v sistem socialnih zavarovanj in jim teče pokojninska doba, vendar ne kot kmetom, pač pa kot s.p. jem ali družbenikom v lastnih družbah,« še pojasnjuje Ahlin Ganzitijeva.

Pridobitev statusa kmeta

Sicer pa kdo lahko pridobi status kmeta? Na spletni strani eUprave je razvidno, da tisti posameznik, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo ali bi se želel ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo, je za opravljanje kmetijske dejavnosti ustrezno usposobljen in iz kmetijske dejavnosti ustvarja določen dohodek oziroma dokaže, da bo ustvaril določen dohodek.

Dohodek iz kmetijske dejavnosti

Kot pomemben del dohodka iz kmetijske dejavnosti, še navajajo, se šteje vrednost kmetijskih pridelkov na kmetiji, vključno s prihodki iz naslova ukrepov kmetijske politike in iz naslova državnih pomoči v gospodarskem letu pred ugotavljanjem pogojev, ki dosega najmanj 2/3 letne povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem obdobju.

Usposobljenost za opravljanje kmetijske dejavnosti

Posameznik je ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti, če ima strokovno izobrazbo najmanj IV. stopnje kmetijske smeri ali katerokoli smer izobrazbe najmanj IV. stopnje in opravljen preizkus znanja po veljavnem programu kmetijskih poklicnih ali srednjih šol s področja kmetijske dejavnosti, ki jo opravlja ali namerava opravljati ali če pridobi nacionalno poklicno kvalifikacijo za področje kmetijstva v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije.

Posameznik je ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti tudi, če je starejši od 30 let in ima od 15. leta starosti dalje najmanj 5 let delovnih izkušenj na kmetiji ali v posamezni kmetijski dejavnosti.

Kmetijo moraš nositi v srcu, da sploh vztrajaš v Sloveniji kot kmet. Vir slike: www,hippopx.com

Postopek pridobitve statusa kmeta

Vlogo za pridobitev status kmeta vložite na upravni enoti, na območju katere leži večji del kmetijskega zemljišča, ki ga uporabljate. Status kmeta kot ga določa Zakon o kmetijskih zemljiščih pa je pomemben pri uveljavljanju prednostne pravice do nakupa kmetijskega zemljišča ali kmetije v primeru, če je prodajno ponudbo sprejelo več oseb.

Različni ukrepi za pomoč kmetom

V času nedavne epidemije so bili sprejeti različni ukrepi za pomoč kmetom, med drugim tudi odlog in oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost.

Med tem, ko je bilo za oprostitev plačila prispevkov potrebno zaprositi do konca maja, je bil odlog prispevkov avtomatično priznan vsem kmečkim zavarovancem, ki so na dan 6. aprila imeli manj kot 50 evrov dolga do države. Za njih so se avtomatično odložili prispevki za marec, april in maj. Gre za prispevke, ki bi drugače zapadli v plačilo aprila, maja in junija. Kmečki zavarovanci, ki so izpolnjevali pogoje za odlog plačila, pa niso prejeli položnic.

Vsi kmečki zavarovanci bodo položnice prejeli v juliju, ko bodo zapadli v plačilo prispevki za mesec junij. Zaradi preklica epidemije z 31. majem za junij namreč ni mogoče uveljaviti niti odloga, niti oprostitve plačila prispevkov.

Že od nekdaj delajo skupaj z naravo

In kakšen je pogled skozi oči mladega kmeta? V Zvezi slovenske podeželske mladine poudarjajo, da kmetje že od nekdaj delajo skupaj z naravo ter se po svojih močeh trudijo ohranjati okolje in hrano pridelati na čim bolj prijazen način. »Fitofarmacevtska sredstva so draga in jasno nam je, da naravi ne denejo najbolje, zato se jim poizkušamo kar se da izogniti. Enako velja za umetna gnojila in uporabo antibiotikov. Trud slovenskega kmeta priznava tudi statistika, ki nas po porabi antibiotikov in pesticidov v družbi Finske in Švedske uvrščajo med najbolj varčne države v Evropi,« so zapisali, a hkrati dodali: »Kljub temu se kmetje bojimo, kaj nam prinaša prihodnost. Na eni strani stojijo evropski zakonodajalci, ki nam nalagajo vedno večje in večje zahteve, na drugi strani pa potrošniki našega truda pogosto ne prepoznavajo in raje zavijejo k polici s cenejšimi, uvoženimi izdelki. Vedno cenejše in vedno boljše ter okolju vse bolj prijazno, medtem pa se zaposleni v drugih sektorjih redno pogajajo za zvišanje plač, a kmetje naj svoje izdelke ponujamo po vedno nižjih cenah. Subvencije, ki se nam jih tako pogosto očita, svojega prvotnega namena nikoli niso uresničile. Veliko kmetov za svoje delo še danes ne dobi dostojnega zaslužka in životari iz dneva v dan.«

Potrošnik je tisti, ki se odloča ali bo pomagal domačemu kmetu, ali bo raje posegel po izdelkih iz uvoza. Vir slike: Pixabay

Težaško delo brez možnosti dopusta, porodniške in bonificiranega staža

Kmetijski izdelki nikoli niso bili vir bogastva, še menijo v Zvezi slovenske podeželske mladine, saj: »Sprevrženo pa je, da v letu 2020 kmetje za svoje delo v večini še vedno prejemamo nizkotna plačila. In to za težaško delo brez možnosti dopusta, porodniške in bonificiranega staža.« Prepričani so, da jim prihodnost pri opravljanju kmetijske dejavnosti nalaga vedno več obvez, subvencije so z vsakim obdobjem manjše, potrošniku pa se že današnje cene velikokrat zdijo previsoke. »Če je državi in potrošnikom kmetijstvo v kakršnemkoli interesu, bo za ohranitev sektorja potreben velik preobrat. Ne preobrat v okoljske ukrepe, pač pa v podporo in sodelovanje s kmeti in kmeticami,« so še zapisali v Zvezi slovenske podeželske mladine.

Komentarji

avatar
  Prijava na obveščanje  
Obvestila o

Prijava na e-novice