Skip to content

Covid-19 in komunistična re(re)volucija

Marsikdo se bo verjetno ob naslovu vprašal, kakšno zvezo ima covid-19 s komunizmom, posebej, če menimo, da smo komunizem na slovenskih tleh pokopali leta 1990, ob prvih demokratičnih volitvah. Žal, je stvar bolj kompleksna in naivno je, če mislimo, da smo s komunizmom za vedno opravili.

S kratkim zgodovinskim prerezom, bomo skušali priti do spoznanja, da so izredne razmere najboljša »njiva« za vzpon komunizma, kar nas bo pripeljalo do izrednih razmer, ki jih predstavlja covid-19.

Komunizem je se je prvič udejanjil v Rusiji, leta 1917

Po padcu železne zavese konec osemdesetih let, se je komunizem skril pod različne demokratične preobleke in si nadel različna imena. Na zunaj sicer daje vtis demokratičnosti, v resnici gre pa za skoraj identični sistem, ki se je prvič udejanjil v Rusiji v času oktobrske revolucije, leta 1917.

Leta 1917 so Lenin in njegovi somišljeniki izkoristili kaos prve svetovne vojne, prevzeli oblast ter kmalu za tem umorili ruskega carja Nikolaja II, ki je predhodno sestopil z oblasti februarja istega leta. Umor ruskega carja ni bil osamljen primer, ampak so temu sledile čistke političnih nasprotnikov, ki so dosegle vrhunec v času Stalinove vladavine.

Cilj je le eden – oblast. Vir slike: History

Cilj komunizma je enoumje, ki ne prenese drugače mislečih

Na podoben način so prišli komunisti na oblast v Jugoslaviji. Kaotične razmere, ki so nastale v času druge svetovne vojne so komunisti izkoristili za revolucijo. Po vojni so prevzeli oblast ter obračunali z vsemi odkritimi, skritimi in potencialnimi nasprotniki. Cilj komunizma je namreč enoumje, ki ne prenese drugače mislečih.

Komunizem ne pozna nobenega konkretnega pozitivnega političnega programa, razen tega, da vedno nekomu nasprotuje. V času pred drugo svetovno vojno je bil edini politični program komunistov antifašizem (antinacizem) in antiimperializem. Pod antifašizem je spadalo nasprotovanje silam osi (Nemčiji, Italiji in Japonski), pod antiimperializem pa je spadalo nasprotovanje kapitalizmu, ki so ga poosebljale ZDA, Velika Britanija in Francija.

Nasprotovanje fašizmu s strani komunistov ni bilo iskreno

Kmalu se je pokazalo, da nasprotovanje fašizmu s strani komunistov ni bilo iskreno, saj sta Nemčija in Sovjetska zveza, 23. avgusta 1939, podpisali pakt o nenapadanju. Na ta način fašizem ni bil več na seznamu nasprotovanja komunistov, ampak so poudarjali nasprotovanje imperializmu. S tem je komunizem pokazal še eno plat, namreč pragmatičnost in prilagodljivost različnim situacijam.

Takšno stanje je trajalo so 22. junija 1941, ko je Nemčija napadla Sovjetsko zvezo in je na ta način fašizem zopet postal sovražnik komunizma. Fašizem ni bil sovražnik komunizma zato, ker bi za njih predstavljal zločinski sistem, ampak zato, ker je bil konkurenca komunizmu.

Vrednote so bile komunistom zgolj sredstvo za uveljavitev ideologije

Pri komunistih ni šlo nikoli za boj za določene vrednote, ampak izključno za uveljavljanje idej, ki so prihajale iz določenega centra, v tem primeru iz Moskve. Če so npr. komunisti po podpisu pakta med Nemčijo in Sovjetsko zvezo še vedno izražali nasprotovanje fašizmu, so bili utišani in bili v mnogih primerih tudi ubiti. Če so kdaj poudarjali vrednote, so bile te le sredstvo za uveljavljanje ideologije.

Ideološka enakost je povzročila mnogim veliko zla

Komunizem 20. stoletja je v svojem bistvu poudarjal enakost vseh ljudi. Posebej je bila poudarjena materialna enakost in enakost različnih narodov. Na prvi pogled se zdijo obe značilnosti pozitivni, vendar so v končni fazi prinesli veliko zla.

Materialna enakost je v praksi pomenila odvzem premoženja mnogim ljudem in pravnim osebam, kar z eno besedo imenujemo nacionalizacija, po domače pa sistemska kraja. Tako so bili mnogi, ki so pošteno delali vse življenje iz roda v rod, bili čez noč ob premoženje. Po drugi strani so do tega premoženja prišli tudi tisti, ki niso še v življenju mignili s prstom in so čez noč postali preskrbljeni.

Glede narodne enakosti je iz bivše Jugoslavije znana besedna zveza »bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije«. Na prvi pogled je bilo res videti, da nima noben narod znotraj Jugoslavije priviligiranega položaja. Takšno stanje je bilo vzdrževano umetno, kar se je izkazalo ob izbruhu vojne na Balkanu, leta 1991. »Bratski narodi«, so čez noč postali največji sovražniki, posledica tega je nad 100.000 mrtvih.

Stane Dolanc: Oblast vedno pripada komunistom

Komunizem, ki je pustošil po svetu predvsem v drugi polovici 20. stoletja, se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja taktično potuhnil, kar mu je najbolj uspelo ravno v Sloveniji. S kratkimi presledki je leva politična opcija, ki v glavnem predstavlja potomce komunistične partije, v različnih preoblekah praktično na oblasti tudi v obdobju demokracije.

Ker se ji marca letos ni izšla politična računica, so bili prisiljeni prepustiti oblast drugi politični opciji. Zdaj nestrpno čaka na ugodno priložnost, da bo zopet prišel na oblast, saj je v njenem bistvu, da nenehno stremi po oblasti.

Ob tem naj spomnimo na besede partijskega funkcionarja Staneta Dolanca, ki jih je izrekel leta 1972 v Splitu: »Vsem mora biti jasno, da smo pri nas na oblasti mi, komunisti, kajti če ne bi bili mi, bi bil nekdo drug, vendar temu ni tako in nikoli ne bo«.

»Vsem mora biti jasno, da smo pri nas na oblasti mi, komunisti, kajti če ne bi bili mi, bi bil nekdo drug, vendar temu ni tako in nikoli ne bo«. Vir slike: Nova24

Poleg relativizacije narodnosti doživlja danes relativizacijo tudi spolnost

Kakor pred drugo svetovno vojno, lahko tudi danes vsakodnevno slišimo parole, ki vzklikajo proti fašizmu in proti kapitalizmu. V Sloveniji to odkrito zagovarjajo stranke levega političnega pola, med katerimi je še posebej glasna stranka Levica, ki javno zagovarjajo ideje, ki jih je v imenu komunizma na našem območju poosebljal Josip Broz Tito, ne glede na to, da je dokazano odgovoren za desettisoče žrtev. Vse, kar diši po kapitalu je demonizirano, prav tako je demoniziran vsak, kdor ne razmišlja v duhu »novodobne« enakosti.

Poleg tega, da je nezaželeno kazati nacionalno pripadnost z državnimi simboli in kulturo, ki kažejo našo nacionalno identiteto, je v novodobni komunistični ideologiji prišla na površje tudi spolna enakost, kar pomeni relativizacijo spola in spolnosti. Pri tem gre za novo pragmatično prilagoditev, ki smo jo vajeni že iz preteklosti.

Kdor poudarja identiteto moškega in ženske ter hkrati poudarja njuno medsebojno pripadnost, velja za nekoga, ki širi sovražni govor. Kdor samo izpostavi pomislek proti regularnosti istospolnih zvez in istospolnih dejanj velja za homofoba, ki prav tako širi sovražni govor.

Smo danes res priče bohotenju fašizma ali gre za »fatamorgano«

V Sloveniji je danes zopet zelo popularno vzklikati proti fašizmu, čeprav nimamo dokazanega niti enega dejanja aktualne oblasti, ki bi kazal znake fašizma. Fašizem se pripisuje predvsem slovenskemu desnemu političnemu polu, ki ga v tem trenutku predstavlja Janez Janša. Če fašizem predstavljajo podarjeni državni turistični vavčerji, brezplačni javni prevoz za upokojence in 6,6 milijard nepovratnega evropskega denarja, potem nas nekdo res dela za »butalce«.

Covid-19 je za nekatere priložnost za re(re)volucijo (ponovna revolucija)

Na začetku je bilo rečeno, da je komunizem za prevzem oblasti vedno izkoristil izredne razmere, kar se je navadno zgodilo v vojnih razmerah. Od začetka letošnjega leta, ko se je pojavil covid-19, se je človeštvo zopet znašlo v izrednih razmerah.

Kljub temu da je v tem trenutku sovražnik številka ena covid-19, leva politična stran v Slovenji, vidi izredne razmere v tem, da je pri nas na oblasti desnosredinska vlada, ki je ena izmed najuspešnejših vlad v svetovnem merilu, v boju proti tej epidemiji.

Neodgovorni kolesarski shodi ob petkih, shodi raznih protestnikov od drugih dneh v tednu, neprestana gonja proti predsedniku vlade in koalicijskim partnericam, kaže na to, da je glavna skrb politične levice v Sloveniji prevzem oblasti in ne boj proti smrtonosnemu covidu-19.

Stanje v času covida-19 lahko primerjamo s stanjem v času druge svetovne vojne. Glavni nasprotnik komunistov v resnici ni bil fašizem in nacizem, ampak so bili ljudje, ki so drugače razmišljali kot oni. Kaj se je zgodilo z drugače mislečimi, lahko vidimo iz zgodovinskih podatkov o žrtvah druge svetovne vojne in časa po njej.

Največji trn v peti predstavlja bolečina dejstva, da trenutno niso na oblasti in so zato pripravljeni uporabiti vsa sredstva, da bi uresničili miselnost, ki jim narekuje, da imajo pravico do oblasti samo oni. Vir slike: Splet

Največja bolečina levice je, da trenutno ne uživa na oblasti

Danes so trn v peti levici tisti, ki se ne strinjajo z internacionalizmom, ki se predvsem kaže v nekontroliranem sprejemanju migrantov in omalovaževanjem vsega, kar je izvorno slovenskega. Prav tako so trn v peti levici tisti, ki se ne strinjajo z relativizacijo spola, kar se kaže v izumiranju našega naroda.

Največji trn v peti jim predstavlja bolečina dejstva, da trenutno niso na oblasti in so zato pripravljeni uporabiti vsa sredstva, da bi uresničili miselnost, ki jim narekuje, da imajo pravico do oblasti samo oni.

Subscribe
Notify of
guest
1 Komentar
Inline Feedbacks
View all comments
viktor
viktor
3 years ago

Slovenski levičarji ga nočejo obsoditi…

Prijava na e-novice