Sodita burka in nikab v evropski kulturni prostor?

Pred kratkim je nemška zvezna dežela Baden-Württemberg sprejela odločitev o prepovedi nošenja burk in nikabov v šolah. Predhodno je odločitev že veljala za učitelje, po novem pa bo to veljalo tudi za otroke. Prepoved je utemeljena z dejstvu, da gre za zaščito otrok, kajti mnogi otroci so bili s strani staršev v to prisiljeni.

Nikab in burka sta evropski kulturi tuja

Debata o prepovedi nošenja burke in nikaba  je aktualna že odkar so se začeli prebivalci islamskih držav priseljevati v Evropo. Vse bolj pa je le-ta aktualna po začetku množičnih migracij, ki so se začele dogajati po letu 2015. Od takrat se v evropskem prostoru vse bolj pojavljajo prakse, ki na tem območju do sedaj niso bile v navadi.

To pa prebuja vprašanje, kako sprejeti prakso, ki je naši kulturi tuja, predvsem pa, kaj se pravzaprav skriva v ozadju nošenja burk in nikabov? Ob tem se tudi postavlja vprašanje ali sta burka in nikab res nujni sestavni del islamskega verovanja, ali pa je to bolj izraz skrajne predstave islamskega verovanja?

Kje je glas feminističnih gibanj?

Dejstvo je, da islamska zakonodaja ne predpisuje zakrivanja obraza, ampak naj bi bila to stvar osebne odločitve žensk. V praksi je to postalo prej zahteva moških, kot pa svobodna ženska izbira. Gre za pojav, ki je znan v skrajnem islamu, ki predvsem poudarja versko in kulturno razliko od nekoga drugega.

Vzporedno se s tem postavlja tudi vprašanje, kje so v tem primeru feministična gibanja? Oglasijo se namreč že ob vsakem domnevnem kratenju pravic žensk, medtem ko so v primeru očitne diskriminacije žensk v islamu popolnoma tiho.

Demokracija: izvoljena politična opcija, v imenu ljudstva sprejema zakonodajo

Načeloma smo si vsi enotni, da je Evropa zgrajena na demokratičnih temeljih. Smo pa manj enotni pri razlagi pojma demokracija in, kaj to pomeni, v zvezi omenjeno tematiko. Demokracija v osnovi pomeni vladavina ljudstva, kar si marsikdo razlaga tako, da lahko vsak dela kar hoče. Če lahko vsi delamo, kar hočemo, potem je to gotova pot, ki pelje v anarhijo, kar nima z demokracijo nobene zveze.

V osnovi pomeni demokracija to, da ljudstvo na volitvah zaupa oblast določeni politični opciji, ta pa v imenu ljudstva sprejema odločitve in zakonodajo, ki je v določenem trenutku optimalna za nemoteno življenje v državi in družbi. Tako je tudi v primeru dejstva, da se v naši družbi uveljavljajo navade, ki so nam do sedaj bile tuje, prav da oblast, ki ima mandat ljudstva, takšna ravnanja tudi zakonsko uredi.

Če pridemo na obisk, se prilagodimo gostitelju

Pri tem je potrebno povedati, da ne gre za nikakršno diskriminacijo ali poseg v kakršne koli pravice islamske verske skupnosti, ampak preprosto za iskanje sožitja različnih kultur in s tem skupnega življenja v družbi. Pri vsem tem gre za osnovno izhodišče in vprašanje ali je nekdo, ki pride od nekod, dolžan sprejeti pravila tistega, ki ga sprejme ali ne?

Vsak izmed nas ve, da v primeru, ko pride k nekomu na obisk, ne bo začel spreminjati njegovega stanovanja, ampak se bo gostitelju prilagodil. Če nas nekdo sprejme, navadno počakamo, da nam ponudi mesto, kamor se lahko usedemo, prav tako vzamemo tisto hrano in tisto pijačo, ki nam jo ponudi gostitelj in ne, npr., da začnemo izpostavljati svoje želje in zahteve.

Ob vstopu v tujo državo, velja za nas zakonodaja tiste države

Tako je tudi pri migracijah, ki so lahko kratkotrajne narave, tako da obiščemo določeno državo samo za določen čas, lahko pa so migracije tudi dolgotrajne narave, kjer lahko ostanemo v neki državi celo vse življenje in si tam ustvarimo tudi lastno potomstvo. V obeh primerih je osnovna dolžnost tistega, ki vstopi v tujo državo, sprejeti zakonodajo, ki velja na tistem območju.

Kdor ima izkušnjo potovanja v kakšno od islamskih držav ve, da že v letalu poizvedujejo po veroizpovedi potnikov. Pred tem je dobro, da se sami pozanimamo o njihovih navadah, da ne bi doživeli, kakšno neprijetno presenečenje. Nekdo mi je pripovedoval, da je želel fotografirati skupino žensk, ki so bile v burkah, vendar je komaj odnesel celo kožo, saj so ga začeli preganjati moški, ki so se naenkrat pojavili ob teh ženskah.

So se priseljenci pripravljeni asimilirati?

Tako, kot je prav, da se Evropejci pripravimo za obisk države, ki ima drugačne kulturne navade, je prav, da se tudi državljani, ki prihajajo iz islamskega ali drugega kulturnega sveta, prilagodijo naši kulturi in našim navadam. Ob priseljevanju in migrantskih valovih, se je ravno to pokazalo kot šibka točka nas Evropejcev, ko nismo zahtevali, da se priseljenci prilagodijo našim navadam.

Pri tem ne gre za asimilacijo s strani tistih, ki prihajajo k nam, ampak gre za vse večjo uveljavitev njihovih kulturnih navad, tako da se že marsikje dogaja, da gre za asimilacijo avtohtonega prebivalstva v islamsko kulturo. Znano je, da v nekaterih slovenskih mestih nosijo burke Slovenke, ki so še nekaj let nazaj nosila mini krila.

Vprašanje nošenja burk in nikabov je predvsem varnostne narave

Nekatere Evropske države, Nizozemska, Danska, Avstrija, Bolgarija, Beligija, Francija in prej omenjena Nemčija, so prišle do točke, ko so ugotovile, da je prišel skrajni čas, da zakonsko uredijo ravnanja, ki se tičejo predvsem načina oblačenja v javnosti. Pri tem gre predvsem za islamske ženske, ki z burko ali nikabom zakrivajo svoj obraz in s tem onemogočajo razpoznavnost njihove identitete.

Pri tem gre predvsem za vprašanje varnosti, saj lahko pravico do svobodnega načina oblačenja izkoristijo tudi tisti, ki nimajo izključno verskih namenov. Če lahko vsak po lastni volji kjer koli razkriva svoj obraz, potem lahko to izkoristi npr. za bančni rop, teroristični napad ali kakšno drugo kriminalno dejanje.

Pri nas npr. v času pusta pri vhodu v banko ali pošto visi opozorilo, da je vstop pustnim maskam prepovedan. Toliko bolj je lahko zadeva vprašljiva z varnostnega vidika, če lahko nekdo hodi zamaskiran skozi vse leto.

V Sloveniji je poizkus zakonske ureditve oblačenja v javnosti, enkrat že propadel

Glede nato, da se evropske države vse bolj nagibajo k zakonski ureditvi do nošenja muslimanskih oblačil v javnosti, je ob tem aktualno tudi vprašanje, glede tovrstne ureditve v naši državi. Leta 2015 je, predvsem iz varnostnih in kulturnih razlogov, to predlagala Slovenska demokratska stranka, vendar je predlog naletel na gluha ušesa tedanje oblasti.

V Sloveniji je že sama obravnava takšnega vprašanja označena skoraj kot sovražni govor. Kljub temu da se je po anketi, ki jo je pred petimi leti izvedla MMC RTV, 72% anketiranih izreklo za prepoved burke in nikaba v javnosti, je proti temu izrazito nastrojen levi politični pol, še posebej stranki Socialni demokrati in Levica.

Glas manjšine se zdi močnejši od glasu manjšine

Kljub temu da gre za očiten glas manjšine, gre za glas, ki je močan. Podobno kot petkovi kolesarski protesti, ki številčno predstavljajo majhen del državljanov, so le-ti zelo glasni. Zato je tudi v primeru urejanja zakonodaje glede islamskih simbolov, to težko uveljaviti, ravno zaradi agresivnega nasprotovanja manjšine, ki je spodbujena z levega političnega pola.

Pri tem se sklicujejo na človekovo svobodo do izražanja in do svobode veroizpovedi, po drugi strani pa gre v ozadju za relativiziranje avtohtone krščanske veroizpovedi, ki je ne moremo jemati zgolj v strogo verskem pomenu. Evropa je bila namreč utemeljena na krščanskih temeljih in s tem tudi na krščanski kulturi. Poseg v evropsko kulturo bi tako predstavljal resno tveganje za obstoj Evrope in evropskih narodov.

Islam v službi levega političnega pola

Ironija je, da se stranka Socialnih demokratov in njen »otrok« stranka Levica, ki so obe naslednici stranke, ki je še pred dobrimi tridesetimi leti preganjala vse, kar je versko, zavzema za absolutno svobodo islama in vsega, kar islam v praksi prinaša. Pri tem gre še za en dokaz, v nizu ostalih, da se leva ideologija, kjer je v ozadju komunizem, zna vedno prilagoditi danim razmeram v družbi in iz tega potegniti zase najboljši politični izplen.

Tako je tudi vprašanje islama in v zvezi s tem, oblačenja žensk v javnosti, prej kot zavzemanje za pravice določene verske skupnosti, v ozadju politični manever, kako izkoristiti tudi vprašanje nošnje nikaba in burke za ponovni preboj na oblast. Glede na vse večji porast prebivalstva, ki je prežeto z islamsko kulturo, pomeni, da se tu povečuje tudi volilna baza levega političnega pola.