Islam vstopil v srce krščanstva

Turški predsednik Tayyip Erdoğan je 10. julija izdal dekret v katerem je krščansko katedralo Hagio Sophio (sveta Božja modrost) spremenil v islamsko mošejo. Dva dni zatem, je papež Frančišek svoje mnenje nad to odločitvijo izrazil z besedami: »Mislim na Hagia Sophia in sem zelo žalosten«.

Na prvi pogled se zdi dekret turškega predsednika nepomemben, saj se Hagia Sophia nahaja v Istanbulu (Carigrad), ki je že dolga stoletja prežet z islamsko kulturo, po drugi strani pa gre za pomembno zadevo, saj gre za simbolno potezo, ki bo, po vsej verjetnosti, imela posledice že v bližnji prihodnosti.

Cesar Konstantin je vzpostavil dve središči rimskega cesarstva

Rimski cesar Konstantin, ki je bil prvi krščanski cesar v zgodovini rimskega imperija, je leta 324 prenesel sedež rimskega cesarstva v Carigrad in ga poimenoval Konstantinopel, ki je postal leta 330 tudi glavno mesto. S tem, ko je Carigrad postal politično središče cesarstva, sta se oblikovali dve krščanski središči. V Rimu je nastalo središče latinske Cerkve, v Carigradu pa središče bizantinske Cerkve.

Ti dve središči lahko primerjamo z dvema goriščema v elipsi. Kakor ne more obstajati elipsa brez dveh gorišč, tako si tudi krščanske Cerkve ne moremo zamišljati brez dveh središč (gorišč), v Rimu in Carigradu.

Cerkev Hagia Sophia je bila zgrajena leta 537

Kljub temu da je prišlo v 11. stoletju do razkola med latinsko in bizantinsko Cerkvijo, sta obe še naprej ostali krščanski in s tem tudi oznanjevalki veselega evangeljskega oznanila.

Ker se je v Carigradu kmalu utrdilo krščansko središče, so leta 532, v času cesarja Justinijana I., začeli graditi katedralo in z gradnjo končali že po petih letih, leta 537. Tako je cerkev Hagia Sophia postala sedež carigrajskega patriarhata, v kateri so, med drugim, kronali tudi vzhodnorimske cesarje.

Hagia Sophia je bila že mošeja med leti 1453 in 1924

Leto 1453 je bilo usodno za krščanski svet. Z napadom sultana Mehmeda II. je Carigrad padel v roke Turkom. V turške roke je padla tudi Hagia Sophia, v katero je prijezdil Mehmed II. in jo iz krščanske cerkve spremenil v mošejo. Prav tako je nad celotnim mestom uvedel islamski pravni red.

Iz zgodovine je znano, da so Turki po letu 1453 vse do začetka Atatürkove sodobne Turčije, leta 1924, v presledkih napadali Evropo, jo plenili in, vsaj začasno, okupirali določena ozemlja. Tako lahko rečemo, da se je z Atatürkom končala nevarnost islamizacije Evrope.

Atatürk je namreč z uvedbo demokratičnega sistema pokazal, da je mogoče, tudi v islamskih državah, vzpostaviti sekularni sistem, kjer so država in verske skupnosti ločene.

Pred Erdoğanom je bila Hagia Sophia pred vrnitvijo v krščanske roke

Atatürk je tudi določil, da Hagia Sophia ne bo več islamski objekt, ampak jo je spremenil v muzej. Pred nastopom predsednika Erdoğana, so obstajale realne možnosti, da bi Hagia Sophia zopet postala krščanska cerkev. Te možnosti so se razblinile, ko je Erdoğan dal jasno vedeti, da se oddaljuje od demokratičnih načel Atatürka in vse bolj približuje načinu vladavine turških sultanov.

Uravnoteženost krščanskih središč Rima in Carigrada je porušena

Če izhajamo iz izhodišča Cerkve, kot dveh gorišč v elipsi, potem lahko upravičeno izražamo zaskrbljenost nad tem, da je Hagia Sophia zopet postala mošeja. Uravnoteženost latinske (zahodne) Cerkve s sedežem v Rimu in bizantinske (vzhodne) s sedežem v Carigradu je zdaj porušena.

Z Erdoğanovim dekretom, da Hagia Sophia postane mošeja, da so se začeli rušiti sami temelji Cerkve. Morda bo ob tem marsikdo zamahnil z roko in rekel, da takšno razmišljanje nima resne osnove. Res je nima, če razmišljamo izključno v materialnem pogledu, v smislu, kaj pa potem če je ena krščanska cerkev manj in ena mošeja več.

Vzhod simbolno pomeni vrata za vstop Božjega veličastva

Vendar Hagia Sophia ni samo zgradba, ampak ima pomenljiv simbolni pomen. Lokacijsko gledano, leži ta prva krščanska cerkev v Carigradu, ki je prvo mesto v Evropi, gledano z vzhoda. Simbolno je vzhod znamenje luči in znamenje novega življenja.

V Svetem pismu prerok Ezekiel piše: »Gospodovo veličastvo je prihajalo v tempelj skozi vrata, ki so gledala na vzhod« (Ezk 43,4). Osrednje svetišče Izraelcev je bil jeruzalemski tempelj, ki je imelo vrata obrnjeno proti vzhodu, ravno zaradi simbolnega pomena, ker pričakuje vstop Božjega veličastva z vzhodne strani.

V simbolnem pomenu je Hagia Sophia »vrata vzhoda«, kamor je Božje veličastvo vstopalo na evropska tla. S tem, ko je postala mošeja, so se za Evropo in za evropske kristjane, »Božja vrata« vzhoda zaprla. Na ta način se je zopet odprla pot za pohod islama po celotni Evropi.

Samo vprašanje časa je, kdaj bo islam postal večinska religija v Evropi

Tokratni način je nekoliko drugačen, kot je bil v času osvajanja Osmanskega cesarstva. Takrat so Turki pustošili po Evropi z vojaškimi osvajanji, tokrat poteka osvajanje, vsaj na zunaj, mirno. Migranti, ki so v večini islamske veroizpovedi, se zadnja leta intenzivno in dokaj tiho priseljujejo v Evropo. To priseljevanje spominja na Trojanskega konja iz grške mitologije, ki ga sprva ni nihče opazil, na koncu pa je nastalo v mestu opustošenje.

Erdoğanov dekret, da Hagia Sophia postane mošeja, je lahko simbolna gesta, ki Evropejcem oznanja, da islam odslej ne bo samo prevladoval na ozemlju turškega Istanbula, oz. Carigrada, ampak je samo še vprašanje časa, kdaj bo islam postal uradna večinska religija v Evropi.