Alkohol – statusni simbol pri mladih

Če boste mlade spraševali o tem, zakaj pijejo alkohol, ne pričakujte jasnih in odločnih odgovorov. Po nekaj trenutkih zbeganega premisleka o čudnosti vašega »nenavadnega« vprašanja in po kratkem zbeganem tuhtanju o tako preprostem, a tako zapletenem odgovoru, boste najbrž prejeli kako momljanje v smislu »taka je navada, ko se gre ven,« ali »ker je fajn.«

Če nekaj časa opazujemo odnos mladih do alkohola, lahko opazimo, da se ta glede na okoliščine drastično spreminja; pred odraslimi sorodniki imamo nekoliko večjo distanco do alkoholnih pijač, medtem ko pred vrstniki s kar največjim ponosom razglašamo svoje pivske »dosežke« in junaško razglabljamo o nečednih dogodivščinah, ki smo jih doživeli pod vplivom alkohola – in ki bi se jih v drugi družbeni situaciji najbrž sramovali. Tak spremenljiv odnos do alkohola kaže na to, da mladi na alkohol gledamo nekoliko drugače od odraslih; če odraslim nedvomno predstavlja kulinarični užitek, občasno sprostitev ali v skrajnem primeru drogo, alkohol za odraščajočega pomeni neke vrste statusni simbol.

Mladi počenjamo raznovrstne reči iz dveh razlogov: ali zato, ker v njih resnično uživamo, ali zato, ker želimo, da bi nas med početjem te dejavnosti opazili naši vrstniki in si na podlagi tega o nas ustvarili neko željeno mnenje. Uživanje alkohola je pri mladih po navadi dejavnost slednje kategorije. Mladi – osnovnošolci, dijaki in tudi mlajši študentje – imamo namreč posebno »nalogo«, ki je odrasli običajno več nimajo oz. pri njih ni več tako izrazita: gradnjo specifične osebne identitete. Medtem ko odrasel človek dobro ve, kje je njegovo mesto, se zaveda svojih sposobnosti, značaja, interesov, ter čuti pripadnost v neki ustaljeni skupini ljudi, je vse to pri mladih toliko bolj fluidno, spremenljivo, vprašljivo, nastajajoče.

Mladi gradimo svojo nedodelano identiteto predvsem skozi druge ljudi oz. skozi njihove percepcije naše osebnosti, sploh zato, ker smo v družbi več časa kot odrasli, naši krogi so širši in bolj spremenljivi, mnenja drugih ljudi o nas pa so za nas toliko bolj pomembna.

Navade uživanja alkohola so velikokrat najbolj opazovana lastnost pri mladostnikih in zato na žalost odločilne pri ustvarjanju splošnega vtisa o nas. Ko se spoznavamo na raznih druženjih, svoje mnenje o nekom z lahkoto in morda podzavestno ustvarimo (tudi) na podlagi tega, koliko in kaj pije. Denimo: če dekle pije alkohol, mladi največkrat nemudoma pomislimo, da je najbrž zelo zabavno, sproščeno, priljubljeno, odprto novim poznanstvom, z njo je mogoče razviti kratkotrajno ali dolgotrajno ljubezensko zvezo. Če je fant velik pivec, je najverjetneje drzen, zabaven, veseljak … A če dekle ne pije alkohola, se sprva zdi dolgočasno, nesproščeno, čudaško, nezanimivo, nedostopno, in če se alkoholu odreče fant, lahko obvelja za šibkega in sramežljivega. Ni res, da je zmeraj tako, a po navadi žal je.

Torej: mladi med vrstniki največkrat uživamo alkohol zato, ker bi radi pokazali, da smo zabavni, sproščeni in odprti. Na družinskih piknikih pijemo veliko manj ali sploh ne; pred sorodniki seveda ne želimo vzbuditi takšnega vtisa.

Seveda uživanje alkohola in drugih škodljivih substanc ni edina lastnost, na podlagi katere naši znanci ustvarjajo svoja mnenja o nas in na podlagi katere oblikujemo svojo družbo. Identiteto gradimo tudi s pomočjo razvijanja talentov, prostočasnih interesnih aktivnosti itd. A kljub temu bi bilo naivno ne priznati, da so pivske navade ene poglavitnih dejavnikov, ki v naši mladosti določajo našo identiteto.

To potrjuje sledeči nenavaden pojav: tudi tisti najstniki, ki so najuspešnejši na bodisi športnih, bodisi umetniških ali naravoslovnih področjih, in od katerih bi bilo pričakovano, da so zaradi tega med najbolj »priljubljenimi« in izjemno samozavestni, običajno čutijo občutek manjvrednosti ali vsaj odtujenosti, če na »žuranjih« v roki ne bodo držali džus-vodke – kakor če bi bilo to skorajda pomembneje od njihovih odlikovanj in posebnosti. Nazadnje tudi tisti, ki jim ni do tega, da bi pili alkohol, v želji, da bi pripadali k tej ali oni družbi, pijejo.

Zakaj ima alkohol tako veliko simbolno moč? Mladostnik s plastičnim kozarcem vina v rokah sporoča, da je odrasel, zrel, drzen in odprt za nove ljubezenske stike. Ali tega res ni mogoče sporočiti na kak drugačen način? Najbrž že – in vendar se zdi, da je to še najlažje storiti z uživanjem alkohola, univerzalnega, nespornega in nenadomestljivega simbola omenjenih lastnosti. Alkohol velja za tovrsten simbol že dolga desetletja, če ne stoletja, in vsakršno poskušanje, da bi mu čez noč odvzeli simbolno vrednost, je najverjetneje že vnaprej obsojeno na neuspeh. Kljub temu bi bilo treba vsaj nekoliko razrahljati tesno povezavo med uživanjem alkohola in družbenim položajem mladih posameznikov. Kar lahko storimo, da bi pri mladih zmanjšali količine zaužitega alkohola in jih predvsem prepričali, da uživanje alkohola ni največji možen dosežek na svetu, je aktivnejše poudarjanje negativnih posledic prekomernega uživanja in spodbujanje k zmernosti ter k odgovornosti.

In vendar – nekateri mladi ne pijejo alkohola. Nekateri mladostniki zavračajo alkohol iz zdravstvenih razlogov, drugi iz moralističnih. Tisti, ki so na svoji koži izkusili nasilje v družini, prometno nesrečo ali izgubo bližnje osebe kot posledice prekomernega uživanja alkohola, se pogosto odrečejo njegovemu uživanju. Tretji ne uživajo alkohola, ker nasprotujejo socialni moči te škodljive substance. Vsekakor drži, da je velikost vpliva uživanja alkohola na občutek pripadnosti pri mladih nezdrava in zastrašujoča, in da se proti temu družbenemu pojavu ne borimo z dovoljšno odločnostjo, niti ji ne posvečamo dovolj pozornosti. »Alkohol (žal) je in bo,« pravimo. A če smo se sprijaznili s tem, da alkohol lahko (legalno) zavlada našemu telesu – se bomo sprijaznili tudi s tem, da bo slej kot prej zavladal ranljivim in razvijajočim se umom mladih in njihovemu dojemanju samih sebe? Zadeve niso tako nedolžne, kot si to priznavamo. Ideologija mladih Slovencev je škodljiva.