20-letni konflikt: trgovine naj bodo ob nedeljah odprte ali zaprte?

V naši državi je kar nekaj zadev o katerih se ne zmoremo dogovoriti kako in kaj. Ena izmed teh zadev je zagotovo tudi odprtje oziroma zaprtje trgovin ob nedeljah ter praznikih. Po kar nekaj letih odprtih trgovin ob nedeljah, je letos koronavirus med drugimi obudil tudi to dilemo.
Nedolgo nazaj verjetno marsikomu niti na misel ni padlo, kako bi izgledala nedelja brez trgovin. V vseh teh letih je prišlo že v navado, da če nekaj potrebujemo v nedeljo, enostavno skočimo v avto in se odpeljemo do najbližje trgovine – tudi v popoldanskem času. Nekatere trgovine so bile odprte tudi do 21. ure zvečer, kar pomeni, da je za zaposlenega v trgovini bila nedelja samo še en delovni dan.
Novo tisočletje, novi pravilniki
Do leta 2001 so bile v Sloveniji običajne nedelje brez trgovin in sicer vse do meseca marca, ko je ministrica za gospodarstvo Tea Petrin podpisala pravilnik o obratovalne času trgovin, ki je dovoljeval odprtje prodajaln tudi ob nedeljah.
Trgovci so bili glede obratovalnega časa nekoliko razdeljeni, saj so si spremembe pravilnika želeli predvsem trgovci z živili, medtem ko trgovci s tekstilom in tehničnim blagom niso videli večje potrebe po tem.
Slovenija se je takrat vedno bolj vpletala v Evropski trg. Predvsem ekonomisti so zato opozarjali, da se je potrebno pri odpiralnem času trgovin zgledovati po poslovanju trgovin po Evropi.
Nad novim pravilnikom so bili negativno presenečeni pri Sindikatu delavcev trgovine Slovenije. Zahtevali so, da se pravilnik, ki je bil po njihovem mnenju neevropski, nedemokratičen, nesocialen in neetičen, umakne. Po njihovih besedah novi odpiralni časi niso v interesu zaposlenih, potrošnikov ter tudi velike večine trgovcev.
Sindikat je tako zahteval pogovor s takratnim premierjem dr. Janezom Drnovškom ter ministrico Petrinovo, prav tako pa so imeli namen obvestiti mednarodne institucije o nepravilnem delovanju vlade.
Tea Petrin je na to odgovorila, da novi pravilnik ne posega v pravice zaposlenih in prav tako ne zapoveduje obvezno odprtje trgovin ob nedeljah ampak zgolj omogoča to možnost, če se trgovci za to odločijo.

Referendum
Od marca meseca dalje so se tako vrstila pogajanja, nestrinjanja, razne javnomnenjske raziskave … Septembra 2003 je bil razpisan referendum, kjer so lahko državljani odločali o tem, ali naj bodo trgovine ob nedeljah odprte ali zaprte z možnostjo odprtja do deset nedelj na leto.
Za to, da so trgovine odprte do največ deset nedelj na leto, je glasovalo nekaj več kot polovica vseh udeležencev.
Videti je bilo, da je že vse določeno, vendar se je s tem komaj začela razprava v parlamentu, ki je trajala dobra tri leta. Vmes so se nekatere trgovske družbe tudi pritožile nad spremembami, pri čemer je posredovalo tudi ustavno sodišče. Razpravljalo se je tudi o tem, katere trgovine bi sploh bile odprte oziroma zaprte.
Na koncu pa niso bili zadovoljni niti trgovci niti sindikati. Situacija se je na koncu umirila in, kot je že bilo omenjeno na začetku tega članka, smo v vseh teh letih skoraj izenačili nedeljo in ostale dni v tednu.
To je trajalo vse do letos, ko je udaril koronavirus in so se odpiralni časi skrčili na minimum. To pa je ponovno privedlo do burnih razprav o tem, ali naj so ob nedeljah trgovine spet odprejo ali ne. Tudi na socialnih omrežjih so se ljudje na široko razpisali – nekateri za odprtje, nekateri za zaprtje.
Ponudba in povpraševanje
Ob vsem razmišljanju o razlogih za ali proti odprtju trgovin ob nedeljah pa ne smemo pozabiti, da je na koncu vse odvisno od potrošnikov. Trgovine so zgrajene in odprte samo za potrošnike, kar pomeni, da če potrošniki trgovin ob nedeljah ne bi potrebovali in obiskovali, te ne bi bile odprte.