Skip to content

Franc Bogovič: Mladim ne le šolanje, tudi službe!

Letošnji prvi šolski dan bo po svoje čisto unikaten, a vesel sem, da se bo odvil v živo. Že od junija naprej strokovnjaki podajajo razne napovedi, med katerimi je najpomembnejša za vse šoloobvezne otroke ta, kako pomembni so družbeni stiki za posameznikovo psihološko stanje.

Zaključek lanskega šolskega leta je zaradi krize s covidom-19 tako od učencev kot tudi od učiteljev, profesorjev in staršev zahteval popolno preureditev navad. Od vsakega otroka se je zahtevalo, da je imel delujoč računalnik, na katerem je spremljal učni proces, od učiteljev pa, da na hitro učni načrt digitalizirajo. Pandemija je pospešila uporabo digitalnih rešitev in dvignila digitalne kompetence. Vseeno pa so se v tem času pokazale razlike, saj so različne skupine prebivalstva imele težave s komunikacijo na daljavo zaradi pomanjkljive digitalizacije javnih storitev, plačljive in nezdružljive programske opreme ter uporabnikom neprijaznih e-storitev. Nove tehnologije zahtevajo nova znanja, ki jih prinaša digitalizacija.

Ob vračanju v študijske klopi bo treba digitalne kompetence še nadalje razvijati in gojiti. Slovenija ima relativno dobre osnove za pokritost s širokopasovnimi povezavami, a je razvoj širokopasovne infrastrukture na podeželskih območjih zaradi razpršene in redke poseljenosti otežen. Po Sloveniji se določena gospodinjstva še vedno znajdejo v območju belih lis, kar pomeni, da širokopasovna infrastruktura tam še ni zgrajena in hkrati ni tržnega zanimanja za njeno gradnjo.

Pandemija je pospešila uporabo digitalnih rešitev in dvignila digitalne kompetence.
Pandemija je pospešila uporabo digitalnih rešitev in dvignila digitalne kompetence.
Vir slike: Pixabay

A hiter odziv na izzive šolstva, ki jih je letos prinesla kriza s covidom-19, pomeni le en vidik aktualnih izzivov izobraževalnega sistema. Ob nujni prednostni skrbi za javno zdravje pa je začetek šolskega leta tudi priložnost za premislek o tem, ali bodo z našim obstoječim  sistemom izobraževanja res vsi mladi tudi zaposljivi. Bodo s svojim šolanjem lahko našli ustrezno zaposlitev, bodo slovenska podjetja lahko našla kadre, ki jih iščejo. In da mladi ne bodo slovenski državi kdaj očitali, da so z diplomo nezaposljivi, češ: »Dali ste nam šolanje, služb pa ne!«

Zato moramo ob aktualni boljši digitalizaciji šolskega sistema omeniti tudi nujnost oblikovanja dolgoročnih strategij, ki bodo krepile zaposljivost mladih. V svojem prvem mandatu v Evropskem parlamentu sem vodil projekt Zavezništvo za mlade. Projekt je spodbujal povezovanje izobraževalnih ustanov in gospodarstva prek vajeništva in tako uvajal nove kadre. Neposredno smo sodelovali s Šolskim centrom Krško – Sevnica, Gimnazijo Brežice, Ekonomsko in trgovsko šolo Brežice ter Gimnazijo Ptuj. Dijaki so pod okriljem svojih mentorjev iz šol oblikovali projektne skupine, ki so obravnavale posamezne aktualne evropske politike, kot so kmetijska, okoljska in energetska politika, pa tudi področje mobilnosti, v luči teh politik pa so pogledali, kako so v te tematike že konkretno in praktično vpeta lokalna podjetja oz. gospodarstvo.

S povezovanjem treh ključnih akterjev, in sicer gospodarstva (podjetništva in obrti), šolstva in lokalne skupnosti, se spodbuja dualni način izobraževanja po vzoru avstrijskega šolskega sistema, ki mlade pripelje do zaposlitve. Avstrijski izobraževalni sistem ima dolgoletno tradicijo dualnega izobraževanja, rezultat pa je viden, saj ima Avstrija najnižjo stopnjo nezaposlenosti med mladimi v Evropi.

Slovenski izobraževalni sistem sam po sebi rojeva nekatere odlične prakse, mnogi bi jih lahko povzeli, da ne bi prihajalo do absurdov.
Slovenski izobraževalni sistem sam po sebi rojeva nekatere odlične prakse, mnogi bi jih lahko povzeli, da ne bi prihajalo do absurdov.
Vir slike: Pixabay

Slovenski izobraževalni sistem sam po sebi rojeva nekatere odlične prakse, denimo s področja pametnih kmetij lahko na Grmu Novo mesto – centru biotehnike in turizma dijaki v srednješolskih programih kmetijstva ob temeljnih znanjih pridobivajo tudi izobraževanje za pametno in učinkovito uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije pri delu v kmetijstvu, Biotehniški center Naklo pa vsako leto pregleda potrebe na trgu dela in na podlagi tega pripravijo nove predloge za izobraževanje. Vseeno pa potrebujemo nujno tudi celovito reformo izobraževalnega sistema v Sloveniji, ki bo sistemsko spodbujal šole k tovrstnemu pristopu, kajti vse srednje šole nimajo kariernih orientacij v učnih načrtih. To je med drugim tudi osrednje sporočilo Zavezništva za mlade, s katerim povezujemo lokalno skupnost, šolstvo in gospodarstvo z namenom, da se mladi lažje in hitreje usposobijo za poklice, ki jih gospodarstvo potrebuje in kjer lahko mladi tudi hitro najdejo zaposlitev.

Korak naprej v slovenskem šolskem sistemu bi bila prilagoditev v smer, ki bi pomagala mladim na poti k zaposlitvi. Fakultete še vedno razpisujejo mnogotera mesta na smereh, za katere poklici na trgu delovne sile niti niso prisotni. Hkrati pa gospodarstvo išče kader in ga na trgu delovne sile ne more dobiti. S povezovanjem gospodarstva (podjetništva in obrti), šolstva in lokalne skupnosti in s podobnim modelom, kot je dualni šolski sistem v Avstriji, bi lahko tudi v Sloveniji zmanjšali razliko med potrebami na trgu delovne sile in izobraženim kadrom. Zato pozivam pristojne na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport RS k razmisleku o pomembni vlogi sodelovanja gospodarstva, šolstva in lokalne skupnosti za znižanje stopnje brezposelnosti mladih v Sloveniji in k pripravi izhodišč za ustrezno reformo izobraževalnega sistema v Sloveniji.

Poslanec Slovenske ljudske stranke v Evropskem parlamentu

Franc Bogovič (SLS/EPP)   

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice