Naprej na vsebino

Prof. dr. Ludvik Toplak: Slavnostni nagovor ob 30. obletnici razglasitve UA 96, 97 in 98 k Ustavi Republike Slovenije

Spoštovani gospod Predsednik Republike Borut Pahor,

Spoštovane dame in gospodje,

Počaščen sem s povabilom, da spregovorim ob tej slovesnosti posvečeni 30.obletnici razglasitve ustavnih amandmajev 96-98. Hvala za zaupanje.

I.

Z UA 96, 97 in 98 k Ustavi RS je takratna Skupščina RS razglasila ustavno-pravno in vojaško-obrambno suverenost demokratične RS, kar je Skupščina sicer politično že deklarirala z Deklaracijo o suverenosti države Slovenije 2.julija 1990 in vojaška oblast pod vodstvom takratnega sekretarja za obrambo Janeza Janše dejansko vzpostavila v Pristavi pri Ivančni gorici 7. septembra 1990.

Gre za razglasitev ustavno pravne in vojaško obrambne suverenosti slovenskega naroda. Na seji DPZ Skupščine RS je v imenu UK dr. France Bučar dejal: »S temi dopolnili že sedaj neposredno vzpostavljamo nekatere od tistih temeljnih stožerjev te državnosti, ki so za vsako državo nujna osnova; namreč pravni sistem in obrambna moč države, na katere se sleherna državnost v vsakem primeru naslanja«. Reči smemo, da akt, ko narod formira svojo suvereno obrambo, je to kronski akt formiranja narodne identitete in  konstitutivni element suverene države.

II.

Zgodovinsko gledano so se posamezni elementi slovenske narodne identitete razvijali po fazah in nadgrajevali kot temeljni stebri polnih 1000 let, da  je slovenska država dozorela.

 – Prvi steber je kultura in duhovnost v slovenskem  jeziku. Začne se s pisano besedo z Brižinskimi spomeniki okoli leta 1000 in se razvija preko Trubarja, Prešerna do Šalamuna in Jančarja, z razvojem oblik neverbalnega komuniciranja vključno z opero in sodobnim baletom ter z razvojem cerkvenih in posvetnih institucij kot so univerza, NUK, SAZU  in druge.

Drugi steber je razvoj slovenskega gospodarstva, ki se po ocenah zgodovinarjev razvija od Celjskih grofov preko Trubarja, Valvasorja, Zoisa, slovenskega meščanstva z industrijo in trgovino, Krekovega zadružništva z bančništvom in zavarovalništvom do industrije moderne informacijske tehnologije.

Tretji steber je razvoj politične zavesti, od Deklaracie zedinjene Slovenije 1848, ki terja od cesarja, »da se vse slovenske dežele Štajerske, Kranjske in Tržaške, v eno kraljestvo združijo imenovano Zedinjena Slovenija« do Koroščevega odgovora cesarju »Veličanstvo prepozno!« in Pučnikovega vzklika “Jugoslavije ni več, sedaj gre za Slovenijo”. Politična zavest se je pri Slovencih razvijala žal z deljenimi izkušnjami 1868, 1918, 1941, 1971 do politično enotne volje  izražene v Skupščini RS z Deklaracijo o suverenosti države RS dne 2.julija 1990.

– Četrti steber, zaradi katerega smo se danes zbrali, je razvoj ustavno pravnega in obrambnega sistema Slovencev. Pri tem odmislimo slovensko pravno tradicijo Karantancev, na kar nas je spomnil ameriški predsednik Clinton v Ljubljani na Kongresnem trgu junija leta 1999. Odmislimo tudi Ilirsko kraljestvo z nerazvitimi dejanskimi, pravnimi in mednarodno pravnimi elementi države, ki je obstajalo 33 let, med 1816-1849, ko je Slovencem v Ljubljani zmanjkalo volje imeti in braniti svoje kraljestvo.

Ustavno pravno se je državnost Slovenije razvijala zlasti z akti NOB, ustavo 1945 in UZ 1953, preko UA 1971, ter leta 1990, ko je RS 27.9.1990 z UA 96 razglasila ustavno pravno suverenost, z UA  97 vojaško obrambno suverenost in določila imenovanje komandanta Teritorialne obrambe Slovenije; izvedbo UA 96 in 97 je določil UA 98 z Ustavnim zakonom, ki je bi sprejet naslednji dan 28.9.1990.

III.

Spoštovani, dame in gospodje, po tridesetih letih imamo različne spomine in različne osebne izkušnje.

Dovolite mi, da glede na svoje izkušnje in strokovno področje po spominu ponovim konstitutivne elemente države.

V pravni teoriji so to :

teritorij določen z državno mejo,

ljudstvo določeno z državljanstvom in

efektivna oblast, ki brani ljudstvo in teritorij. -Če eden od teh treh objektivnih elementov pade, države objektivno ni več.

– četrti element je mednarodno priznanje in

– peti element je subjektivni, permanentna volja naroda, da hoče imeti in braniti svojo državo.

 IV.

V nadaljevanju želim spregovoriti o danes aktualnih vprašanjih: o pomenu volje, kulture, gospodarstva in politične enotnosti za  stabilnost ter suverenost države.

– Volja imeti in braniti svojo državo je vprašanje hierarhije človekovih vrednot. Kako je rangirana v naši zavesti vrednota domoljubja, vrednota imeti državo in jo braniti, v odnosu do drugih vrednot kot so finančni, strankarsko-politični in drugi partikularni  interesi ter skupinski ali lokalistični prestiž? Kako je stopnja državotvorne kulture razvita v posameznih zgodovinskih regijah, stanovih, strankah ali mikrokulturah in družbenih podsistemih kot izobraževanje, univerza, vojska, mediji?Ve se, če ljudstvo izgubi voljo imeti in braniti svojo državo, države ni več.

In kje smo danes glede politične kulture? Zadnja desetletja je politična zavest narodne identitete ter državotvorne kulture močno nagrizena.

Tako imenovani trendovski globalizem in potrošniški totalitarizem v funkciji velikih finančnih sistemov, ob sodelovanju lokalnih kompradorov, želi brisati narodne in kulturne identitete, male narode in države tako, da demagoško zlorablja socialne, migracijske, kulturološke, tehnološke ali okolijske izzive in stisko ljudi. To se je v slovenski zgodovini večkrat ponovilo. Dr. F. Bučar je opisal “Dežmanov sindrom pri Slovencih”, ko posamezni izgubijo samozavest in s tem narodno zavest. Dr. Trstenjak piše, da je kompleks inferiornosti glavni vzrok asimilacije, podrejenosti in potujčenja ter odtujenosti.  Korona kriza pa nas je opozorila, da se danes pri narodih utrjuje spoznanje in potreba po solidarnosti v družinskem, lokalnem, nacionalnem in mednarodnem okolju, in to komplementarno.  V nasprotju s temi spoznanji pa strokovnjaki opozarjajo, da se v specifičnih razmerah lahko potencira izključujoča nestrpnost vključno s kulturo smrti proti kulturi življenja s tem, da se tim. nezavedna čustva programirano kolektivno prebuja z radikalniziranimi teorijami sovraštva. Pri Cankarju je to šentflorjanska hvaležnost.

In glede GOSPODARSTVA? Gospodarstvo je ustvarilo  materialno podlago, da se država konstituirala in da živi. Slovaški predsednik SAZU je pred kratkim o Sloveniji zapisal, da “res ni važno, kdo je lastnik, je pa važno, kdo razpolaga z dividendo.” Prof. Bajt nas je učil, da je važno, kdo je ekonomski lastnik, kdo pobira fructus. Dr. Križman pravi, ki da se pač moramo opredeliti, ali želimo biti gospodarji ali hlapci. Vsi pa vemo, da je stabilno gospodarstvo temelj kulturne in socialne blaginje, zaupanja mladih, da ne bodo zapuščali domovine in suverenosti države.

In kako pomembna je politična enotnost? Pomembno je, da se skupinske, strankarske, stanovske, lokalistične in druge partikularne interese postavi v drugi red »kadar braniti je časti in pravde rodu in narodu svojemu«, kot pravi Fran Levstik. Po izkušnjah vidimo, kako usodne so bile tuje izključujoče ideologije, ki so Slovence zlasti v Ljubljanski pokrajini delile po jakobinskem vzoru ter drugih tujih vsiljenih teorijah sovraštva in ideologijah smrti v 19 in 20.stoletju. Prav enotnost poslancev pri sprejemu Deklaracije o suverenosti države RS ter sprejemu UA o ustavno pravni  in obrambni suverenosti države leta 1990 je zgodovinski primer, da smo Slovenci  leta 1990 dosegli in presegli vse ideološke delitve, ker smo nacionalni interes države postavili  nad partikularne interese strank in tujih ideologij. Prepričan sem tudi, da je prav ta enotnost bila odločujoča, da se je Slovenija izognila pekla balkanske vojne, ki je sledila.   

V.

Danes se moremo strinjati, da je Slovenija, ko so dozoreli kulturni, gospodarski in politični pogoji,  leta 1990, z enotno politično voljo do lastne države uresničila zgodovinski sen, ustanovitev lastne države ter zahvaljujoč politični enotnosti z UA 96-98 pred 30 leti razglasila ustavno-pravno ter vojaško-obrambno suverenost, vse ob enotni volji da ustvari pravno in socialno državo, demokracijo, spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, pluralizem v ekonomiji, politiki in kulturi, vse brez politične ali lokalistične diskriminacije. Želim, da ta svetel primer bodočim rodovom vzor za spoštovanje do preteklosti, podlaga odgovornosti do sedanjosti in naj jih navdaja z upanjem za prihodnost.

Spoštovani PR, ob 30.letnici sprejema UA 96-98 o razglasitvi ustavno pravne in vojaško obrambne suverenosti RS bi se rad zahvalil za priložnost vsem cenjenim sodelavcem, da sem lahko sodeloval, mnogi ste danes tukaj. Želel bi izreči čestitke vsem, ki ste državotvorno gradili in še gradite naš skupni dom, posebej pa borcem in vsem pripadnikom obrambnih sil, da branite našo domovino suvereno državo Republiko Slovenijo.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice