Si želiš novo zaposlitev? Postani predsednik vlade!

Ne to ni šala, ampak resničnost. Na podoben način, kakor je zapisano v naslovu, si namreč predstavljajo prevzem oblasti Jože P. Damijan in štiri opozicijske stranke. Še več, Jože P. Damijan se je sam ponudil, da prevzame krmilo vlade, stranke LMŠ, SD, SAB in Levica, pa so ponudbo velikodušno sprejele.

Preberite tudi:

Zakaj povprečnega Slovenca politika ne zanima?

Bi morali poslanci opraviti izpit iz dostojnega obnašanja?

Verjetno si marsikdo želi, da bi zadnji dogodki okrog velikih teženj opozicije po oblasti, vsebinsko izvirali iz kakšne vaške komedije, vendar žal temu ni tako. Opozicija, skupaj s t.i. kandidatom za mandatarja, misli povsem resno. Ob tem se same po sebi ponujajo najmanj tri nelogičnosti.

Prva »samokandidatura« za mandatarja v tridesetih letih

Prva nelogičnost je v tem, da kandidat za mandatarja ne more nihče postati sam od sebe, ampak ga mora določiti stranka ali skupina strank, katera lahko utemeljeno predvideva, da ji bo uspelo v državnem zboru pridobiti glasove večine poslancev, ki bodo kandidata za mandatarja tudi potrdili.

Na podlagi dogovora skupine strank lahko bodočemu predsedniku vlade mandat za sestavo vlade podeli izključno predsednik republike. V primeru Jožeta P. Damijana gre za novost, ki je še v tridesetih letih demokracije nismo doživeli. Nihče doslej se še namreč ni sam predlagal, da bi prevzel krmilo slovenske vlade.

Leta 2011 je bil Zoran Janković »naprošen«, da kandidira

Leta 2011 smo bili priče obratni zadevi. Pred volitvami v državni zbor je skupina državljanov na čelu z nekdanjim predsednikom Kučanom, skoraj dobesedno romala na ljubljanski magistrat, kjer so »prosili« ljubljanskega župana, Zorana Jankovića, da bi s svojo listo kandidiral na volitvah v državni zbor.

Janković se je na »prošnjo« odzval in na volitvah tudi kandidiral. Njegova lista je prejela tudi relativno najvišje število glasov. Takratni predsednik republike, Danilo Türk, mu je sicer podelil mandat, vendar vlade ni uspel sestaviti. Za njim je dobil mandat Janez Janša, ki je potem vodil novo vlado malo več kot eno leto.

Opozicija je z 39 glasovi od potrebnih 46 »okronala« Damijana

Druga nelogičnost je, da je del opozicije, brez SNS, njegovo ponudbo sprejel. Tako so sprejeli kandidaturo nekoga, ki nima nikakršne pravnomočne podpore volivcev. Glede na to, da so štiri stranke sprejele Damijanovo kandidaturo, ni po tem vzorcu odslej nobene ovire, da bi lahko za mandatarja kandidiral prav vsak državljan, ne da bi se predhodno pomeril na volitvah v državni zbor.

Opozicija je Damijana »okronala« kot kandidata za mandatarja, kljub temu da v tem trenutku nima prav nikakršnih možnosti za izvolitev. Opozicija ima namreč skupaj 39 glasov, za izvolitev mandatarja potrebujejo 46 glasov. Torej je matematično potrjeno, da v tem trenutku Damijan nima prav nikakršnih možnosti za izvolitev.

Hipotetično računanje na DeSUS v nedorečeni prihodnosti

Opozicija sicer računa na glasove DeSUS-a, vendar jih v tem trenutku tudi ta stranka ne zagotavlja. DeSUS se sicer pripravlja na kongres, ki naj bi bil konec novembra. Na njem nameravajo izvoliti novo vodstvo. Zato opozicija računa, da bi se lahko z novim vodstvom DeSUS premaknil na njihovo stran.

Takšne računice so izključno hipotetične narave, ki v tem trenutku nimajo nobene aktualnosti. DeSUS je trden člen vladne koalicije, zato Damijanova kandidatura nima nobene materialne osnove, s čimer smo potrdili drugo nelogičnost omenjene kandidature.

Damijanov žaljiv zapis do žensk je obsodilo tudi vodstvo njegove fakultete

Tretja nelogičnost je Damijanov odnos do žensk. V zvezi z odhodom Aleksandre Pivec, z mesta predsednice DeSUS, je na družbenem omrežju Twitter zapisal: »Kot pravimo na Štajerskem: šla bo kot kurba s plesa, ko je Janez Janša ne bo več potreboval. In to bo ob prvem glasovanju v parlamentu, ko DeSUS ne bo več zagotovil glasov. Vsem je to jasno, razen njej«.

Nedvomno gre za žaljiv zapis, ki se ne nanaša zgolj na Aleksandro Pivec, ampak na vso žensko populacijo. Označevanje katere koli ženske z izrazom »kurba« je sovražni govor, ki žali celotno žensko populacijo.

Damijan je zapis sicer umaknil vendar šele na zahtevo ljubljanske Ekonomske fakultete, na kateri je zaposlen. Vodstvo fakultete je tudi izjavilo, da takšnega komuniciranja ne odobravajo.

Opozicija je pokazala vso svojo nemoč

Zanimivo je, da so ravno opozicijske stranke, ki podpirajo Damijana, mnogokrat glasne, ko gre za pravice žensk. Nenazadnje imajo dve od štirih strank na čelu žensko. Naše uredništvo je ravno v zvezi z Damijanovim zapisom poslalo eno izmed treh vprašanj predsednici SD, Tanji Fajon, vendar odgovora nismo prejeli.

Damijanova kandidatura za mandatarja sama po sebi govori, da je tragikomična. Izraža opozicijo, ki je deluje nepremišljeno, nemočno in predvsem brez vsebine. Če štiri opozicijske stranke ne premorejo niti enega človeka znotraj lastnih vrst, ki bi mu lahko zaupale morebitno kandidaturo za mandatarja, potem že to dejstvo govori, da gre bolj za poizkus iz obupa, kot pa za resno potezo.

Praznina opozicije je lahko izziv za aktivne državljane

Ob tem se lahko državljani, ki smo hkrati tudi volivci, resno zamislimo in premislimo, komu bomo zaupali svoj glas na naslednjih volitvah. Če nekaj strank ves čas svojega obstoja samo »vpije«, da je proti nekomu, ne da bi pokazali kakršno koli vsebimo, je vprašanje, če je državotvorno takšnim zaupati glas.

Po drugi strani pa je lahko za državljane, ki jim pomeni prihodnost Slovenije ena izmed glavnih vrednot v izziv, da se kot državljani s svojimi sposobnostmi aktivno vključijo v politiko. Stanje trenutne opozicije namreč kaže, da je tam nastala velika praznina, brez vsebine, ki pa jo lahko vsebinsko zapolnijo državljani, ki jim ni mar samo do oblasti in osebnih koristi, ampak jim je predvsem mar za prihodnost naše domovine Slovenije.