Zakaj povprečnega Slovenca politika ne zanima?
Po raziskavah javnega mnenja Slovenci nimajo velikega zaupanja v politiko. Še več, poklic politika se je znašel na samem dnu priljubljenosti. Na tovrsten odnos gotovo vpliva več dejavnikov. Med glavnimi razlogi za nizko zaupanje v politiko so predvsem različne afere, ob katerih smo državljani postali dobesedno apatični.
Preberite tudi:
Indiferentnost državljanov do politike daje prosto pot političnim aferam
S tem, ko postajamo državljani do politike vse bolj indiferentni, puščamo vedno več možnosti, da se različne afere, ki so tesno povezane z denarjem, vse bolj zajedajo v našo politično realnost. Skratka, naša apatičnost, indiferentnost, nejevolja, ipd., je voda na mlin uveljavljanja vse bolj divjih načinov izkoriščanja političnega položaja določenih posameznikov ali političnih skupin.
Takšen položaj, na eni strani politična distanca državljanov in na drugi strani politika, ki izkorišča svoj položaj za lastne potrebe, zagotovo odgovarja tistim, ki imajo možnost, da se zaradi svojega položaja dokopljejo do sredstev, ki jim v nobenem primeru ne pripadajo.
Vir slike: Delo
Besedna zveza »saj so vsi isti« omogoča plenjenje države
Besedna zveza »saj so vsi isti«, je povsem dobrodošla za tiste, ki se nezakonito okoriščajo na račun politike. Prepričanje, da je vseeno, kdo sedi v državnem zboru in kdo nam vlada, državljane vse bolj oddaljuje od politike. To pomeni, da se lahko določeni politiki, na račun davkoplačevalcev, še bolj nenadzorovano okoriščajo
Slovenci smo nagnjeni k tarnanju, opravljanju, obrekovanju, pritoževanju, ipd. Na zunaj sicer dajemo vtis, da izražamo neko mnenje do določene zadeve, vendar zgolj statično pritoževanje ne prinese nobene spremembe. V prvi vrsti smo pozabili, da živimo že trideset let v času parlamentarne demokracije, obnašamo pa se še vedno tako kot smo se v času komunizma.
Volitve so orodje s katerim ljudstvo uresničuje svojo oblast
V času komunizma državljani nismo imeli vpliva na oblast, takrat je bilo naše tarnanje do neke mere na mestu, saj drugega vpliva na politiko nismo imeli. Po padcu komunizma smo vzpostavili demokratični sistem, kar pomeni, da ima ljudstvo dejansko oblast v državi (3. člen Ustave Republike Slovenije).
Marsikdo se bo vprašal, kako ljudstvo izvršuje oblast, ko pa imajo v roki oblast politiki, na katere ne moremo vplivati? Ravno tu je največja laž, s katero velik del državljanov laže samim sebi. Če polovica volilnih upravičencev ne izkoristi možnosti izbire oblasti na volitvah, potem tista polovica nima nobene pravice jadikovati nad razmerami v državi.
Kdor se ne udeležuje volitev, se nima pravice pritoževati
Lahko smo prepričani, da bi bil položaj v Sloveniji povsem drugačen, v smislu, da bi lahko bili cvetoča demokracija, če bi volivci izkoristili možnost udeležbe na svobodnih demokratičnih volitvah. Tista polovica, ki ne hodi na volitve nima nobene pravice godrnjati nad stanjem v državi, saj niso na noben način udeleženi v izbiro oblasti.
»Vsi so isti« je politični trik leve politične opcije
Stanje v Sloveniji, ko je uradna politika vse bolj oddaljena od državljanov, je stanje, ki je »rodovitno polje« za plenjenje države. S tem, ko državljani niso aktivno udeleženi v politično dogajanje, omogočajo določeni politični manjšini, da pravzaprav dela, kar hoče.
To, da »so vsi isti« so med ljudi lansirali ravno tisti, ki jim takšen položaj odgovarja. Kdo je to, nam ni treba dolgo razmišljati, saj vemo, katera politična opcija je bila na oblasti večino časa od uvedbe parlamentarne demokracije in kaj vse se je dogajalo stran od oči indiferentnih volivcev.
Je pa zanimivo, da tisto malo časa, ko je na oblasti desna politična opcija, zna leva stran na prefinjen način vse »grehe« politike naprtiti politični desnici. Tako se je ustvaril lik »grešnega kozla«, ki naj bi bil kriv za vse slabo v naši državi. Tako naj bi, po tej teoriji tudi za podnebne spremembe, bil kriv Janez Janša.
Beseda politika pomeni usmerjati družbeno življenje v državi
Takšne stvari, ki že mejijo na tragikomičnost, se bodo lahko dogajale dokler bomo državljani zadržani do politike. Že sama beseda politika pomeni, da gre tu za zadevo, ki se tiče vseh državljanov. Beseda politika izhaja iz grških besed polis in kratein. Beseda polis pomeni mesto, beseda kratein pa pomeni usmerjanje družbe. Včasih so bile v Grčiji mestne državice z do 10.000 ljudmi, zato so se imenovale polisi.
Danes pod polis uvrščamo državo pod kratein pa tiste, ki so odgovorni za usmerjanje družbe, ki obstaja na ozemlju te države. Odgovornost za družbo nosi čisto vsak polnoleten državljan, ki to odgovornost uresničuje na vsakokratnih volitvah, referendumih, državljanskih pobudah, itd.
Volivci na volitvah izvolimo tiste, ki usmerjajo naše življenje
Državljani na volitvah neposredno izvolimo poslance v Državni zbor, kateri prejmejo od nas mandat za sprejemanje zakonodaje, kar pomeni, da v našem imenu usmerjajo življenje državljanov. Vlada Republike Slovenije, ki je sestavljena na podlagi parlamentarne večine strank, ki sestavljajo koalicijo, izvršuje to, kar Državni zbor sprejme na podlagi parlamentarne večine poslancev.
Vsak državljan, ki je napolnil 18 let ima poleg udeležbe na volitvah, tudi sam pravico, da kandidira na volitvah, bodisi v Državni zbor, bodisi na občinskih in županskih volitvah.
Vir slike: Najdi.si.novice
Državljani doživljamo politiko v moralističnem smislu
Temeljni problem slovenske politike je v tem, da državljani gledamo nanjo predvsem v moralističnem smislu, namesto, da bi jo gledali predvsem iz operativne plati. Politike ocenjujemo zgolj po njihovi »brezmadežnosti« ali »grešnosti«. Če je nekdo po našem mnenju moralno neoporečen, je sposoben za politično funkcijo, v nasprotnem primeru pa ne.
To je nekaj podobnega, kot če bi sposobnost za pilota letala ocenjevali zgolj po teh merilih. Verjetno se bomo vsi strinjali, da je za pilota predvsem pomembna njegova usposobljenost in ne toliko njegova moralna (ne)oporečnost.
V zadnjem času smo v Sloveniji imeli, na podlagi moralističnega modela, na oblasti ali vsaj blizu oblasti ljudi, ki niso imeli nikakršnih političnih izkušenj, so pa takoj prevzeli vodilne položaje v državi.
Državljani se pred volitvami pozanimajmo o kandidatih
Jasno je, da je nedopustno, če si politik privošči dejanja, ki niso zakonita. Še bolj pa je nedopustno in neodgovorno, da oblast izvršuje nekdo, ki, podobno kot neusposobljen pilot, nima nikakršnih izkušenj na političnem parketu. Zato imamo državljani veliko odgovornost, da se, poleg redne udeležbe na volitvah, tudi pozanimamo in poučimo, kdo v resnici so kandidati, ki jih nameravamo na volitvah podpreti.
Zgolj t.i. moralna neoporečnost, poleg nje pa še npr. lepe oči, komedijantstvo, leporečenje in prazne obljube, povrh vsega pa še navijaška podpora najbolj vplivnih medijev, za odgovoren položaj, pač, niso dovolj.
