Naprej na vsebino

Franc Kangler ne sme storiti ničesar

V javnosti sta pred četrtkovo (3. 9. 2020) oddajo Tarča zaokrožila dva dopisa, ki ju je državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Franc Kangler posredoval na v.d. generalnega direktorja policije Andreja Juriča. Gre za dopis Jožeta Kojca, ki se je obrnil na ministrstvo, ker naj bi po njegovem mnenju v predkazenskem postopku, tudi na nacionalnem preiskovalnem uradu prišlo do številnih nepravilnosti.

Slovenci radi prisluhnemo spolni tematiki

Za oddajo Tarča sta bila dopisa dovolj dober razlog, da bi Francu Kanglerju skušali dokazati, da za posredovanje dopisov policiji nima pristojnosti in, da je s tem skušal politično vplivati na policijo.

V oddaji so skušali predstaviti, da je Jože Kojc bližnji znanec Franca Kanglerja, kar naj bi še bolj potrjevalo Kanglerjevo neutemeljeno posredovanje. Ker je bil Kojc ovaden zoper zlorabo prostitucije, je to ravno pravšnja tematika, ki naj bi ji prisluhnila slovenska javnost. Le kaj Slovence še bolj zanima, kot pa spolna tematika, ki se nanaša na nekoga drugega!

Minister Hojs je z argumenti dokazal prirejen prispevek oddaje Tarča

V oddaji so bila, poleg omenjenih dopisov, izpostavljena tudi sporna kadrovanja, ki naj bi jih izvedel minister Aleš Hojs. Na začetku oddaje se je na način, ki jih uporabljajo pri filmskih trilerjih, skušalo prikazati vsesplošne nepravilnosti, za katerimi naj bi bila Slovenska demokratska stranka.

Že kmalu potem, ko je dobil besedo minister Hojs, se je izkazalo, da gre pri predstavitvi za prispevek, ki je utemeljen na lažeh in pretiravanjih. Minister je to potrdil na umirjen način, z argumenti in dokazi. Med drugim je tudi dokazal, da gre predvsem za sporno delovanje stranke Socialnih demokratov, kar je razvidno iz dokumentov, ki jih je minister tudi navedel.

Vsak minister ima pristojnost, da si izbere direktorja policije

Praksa vsake nove politike, ki prevzame oblast je, da si v skladu s pristojnostmi, ki jim gredo po zakonu, poišče sodelavce, s katerimi bo lahko tudi sodelovala. Tako je ena izmed pristojnosti ministra za notranje zadeve, da lahko nastavi direktorja policije.

Minister Hojs je z dokumentom, na katerem so bila zapisana imena dosedanjih ministrov in direktorjev policije, dokazal, da je vsakokratni notranji minister do sedaj vedno imenoval novega direktorja policije. Vprašanje je, zakaj je imenovanje direktorja sporno samo takrat, ko je na oblasti desna politična opcija in se s tem zaposluje večina slovenskih medijev?

V Tarči so zamolčali dopis, ki se je nanašal na Štajersko Vardo

Če se vrnemo k Francu Kanglerju in njegovemu posredovanju dopisov, je potrebno povedati, da so se v oddaji vrteli v glavnem samo znotraj dveh dopisov, ki se nanašajo na Jožeta Kojca, medtem ko so akterji oddaje zamolčali tudi druge dopise, ki jih je Franc Kangler posredoval na Policijo.

Med drugim gre tudi za dopis Direktorata za policijo in druge varnostne naloge, kjer gre za domnevno hujše kršitve zakonodaje, s strani Štajerske varde. Omenjeni dopis je, državni sekretar Kangler, prav tako, kot razvpiti dopis Jožeta Kojca posredoval generalnemu direktorju policije. Ker je bil dopis poslan junija letos, je bil naslovljen še na prejšnjega direktorja Antona Travnerja.

Porušen mit o domnevni tihi podpori vladne politike Štajerski vardi

Zanimivo je, da je bil odziv medijev na čelu z oddajo Tarča, izjemno silovit samo na dopisa v zadevi Kojc, medtem ko so bili snovalci oddaje v zadevi Štajerska varda popolnoma tiho. Ravno dopis, ki se nanaša na Vardo, je dokaz, da se tudi aktualna politika aktivno ukvarja z vprašanjem nezakonitega delovanja paravojaških skupin.

Od vsega začetka nastopa aktualne vlade se namreč poskuša s strani leve politične opcije in njim vdanih medijem pripisati tiho sodelovanje vlade s Štajersko vardo. Ker bi omenjen Kanglerjev dopis porušil takšno prepričanje, so mediji raje o tem molčijo.

Ali res minister in državni sekretar ne smeta komunicirati s policijo

V oddaji so skušali javnosti prikazati, da Franc Kangler, kot državni sekretar, nima pristojnosti pošiljanja dopisov na policijo, prav tako naj ne bi imel pristojnosti obiskovati prostore direktorata policije in prostore Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU)

Samo spomnimo, da sta policija in njej podrejen NPU, v sestavi ministrstva za notranje zadeve. Zato se ob tem postavlja vprašanje, ali obstaja kakšen zakon, ki bi prepovedoval pošiljanje dopisov na omenjeni instituciji in hkrati prepovedoval obiske ministra ali državnega sekretarja. To je nekaj podobnega, kot da bi generalnemu podjetju nekega podjetja bilo prepovedano obiskovati njegove podrejene.

Kangler je deloval v skladu s svojimi pristojnostmi

Pri spornih Kanglerjevih dopisih se je skušalo prikazati, da je želel Kangler želel vplivati na razplet po njegovih željah. Kljub poizkusom, tega Tarči ni uspelo dokazati, saj to tudi ni bilo mogoče. Glede na to, da na prvi dopis, ki ga je Kangler odstopil Policiji, ni bilo odgovora, je sorazmerno na molk, odreagiral v drugem dopisu, v katerem je na nekoliko bolj jasen način izrazil, da naj vendarle pridejo zadevi do dna.

Pri tem ne gre za nikakršno politično vplivanje, kakor so mu skušali v oddaji pripisati. S tem je je strinjal celo nekdanji direktor Andrej Rupnik, ki je sicer rekel, da bi lahko Kangler to storil nekoliko bolj »taktno«, vendar je vsekakor deloval v skladu s svojimi pristojnostmi.

Kako reagiramo, če nam državne institucije ne odgovorijo?

Verjetno imamo vsak izmed kakšno izkušnjo z državnimi institucijami. V primeru, če npr. pisno zaprosimo za gradbeno dovoljenje in na naš dopis ni odgovora, po določenem času zopet odreagiramo. V drugem dopisu, bo verjetno naše pričakovanje izraženo na nekoliko bolj jasen in odločen način, ker bi radi, da pristojni organi, na naš dopis podajo določen odgovor.

Tako je bilo tudi v Kanglerjevem primeru, da je na drugi dopis Policijo samo na nekoliko bolj jasen in odločen način pozval, naj zadevo vendarle reši.

Država z zavezanimi rokami državnih organov je na poti v anarhijo

Medijska propaganda, ki želi prikazati, da niti minister niti državni sekretar nimata nikakršnih pristojnosti do Policije in NPU je dobesedno smešna, čemur bi lahko rekli »pravljica za lahko noč«. Če omenjena organa nimata nikakršnih operativnih pristojnosti, potem se lahko vprašamo o smiselnosti njunega obstoja.

Po drugi strani se zdi, da je vcepljanje takšnega mišljenja med slovenske državljane, povsem načrtno, kajti iz dneva v dan, se vse bolj pojavlja vtis, da kar koli sprejme aktualna oblast, kot priporočljivo ali celo obvezujoče (npr. vprašanje nošenja zaščitnih mask), postaja za ljudstvo nesprejemljivo.

Takšen način odnosov na ravni država – državljani ne moremo več imenovati demokracija, ampak postaja vse skupaj podobno anarhiji. Ko pa je na pohodu anarhija, se iz tega hitro rodi diktatura. Zgodovina je pokazala, da takšno stanje najbolje unovčijo komunisti…

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice