Prihodnost Slovenije v povezovanju

Protesti ob petkih so postali že stalnica, a čeravno so politično spodbujeni, je bil njihov prvoten namen opozoriti na premnoge nepravilnosti v deželici pod Alpami. Na težave, ki se kot jara kača vlečejo od začetka in nikakor niso bile v planu Demosa, ko je postavljal temelje demokratične države. In ni se čuditi, da so ravno danes na IO SLS v Ankaranu zarisali nove temelje, nove politične poti, ki združujejo tako »leve« kot »desne«.

Odkar SLS ni v parlamentu, se glas ljudi bolj slabo sliši

Predsednik SLS Marjan Podobnik je v uvodnem govoru izpostavil, da je velika težava ravno v tem, da v parlamentu trenutno ni stranke, ki bi znala implementirati glas ljudi in bi uspešno predstavila težave podeželanov, kmetov, mest, ki so v »zaostanku« z razvojem. Prav tako je izpostavil, da se problematika okolja ne naslavlja pravilno, ker v parlamentu ni Zelenih Slovenije. In še kar nekaj strank je takšnih, ki bi nujno morale biti del parlamenta, a žal niso.

Zato je vzniknila ideja o tem, da se oblikuje »zaveza« ali »koalicija« strank, ki bi zajemala vse te problematike, in prek nje bi s skupnimi močmi dejansko lahko v parlamentu predstavili najširšo paleto vseh težav v Sloveniji. Podobnega mnenja je bivši ustavni sodnik Ernest Petrič, zdajšnji svetovalec predsednika države, ki je že v preteklih dneh tudi javno spregovoril o svoji podpori takšni koaliciji.

IO SLS je danes v Ankaranu med drugim v ta namen in v duhu postavitve novih temeljev potrdil, da bodo imeli 8 volilnih enot, v katerih bodo sodelovali tudi člani Zelenih Slovenije in Nove ljudske stranke.

Sam prostor sprejetja tako pomembnega dogodka je bil skrbno izbran. Vesna Starman, predsednica mestnega odbora SLS Koper, je zbranim povedala, da je bil Adria Convent za prostor tako pomembnega dogodka izbran premišljeno. Nekoč je bil tu samostan, sedaj pa je eden najsodobnejših hotelov, tako da sta tu združena zgodovina in modernost.

Ankaran je sicer ena izmed najmanjših občin, ki odlično sodeluje z okoliškimi občinami ter se lahko pohvali z enim najnižjih števil okuženih s covidom-19. Ankaran se danes razvija, a po besedah župana Gregorja Strmška vedno ni bilo tako.

Občina Ankaran je bila ustanovljena šele leta 2011, a brez pomoči SLS ne bi šlo. Ankaran se je takrat zaradi odročne vloge bil primoran postaviti zase in ideja o tem, da se ustanovi nova občina, je bila nujna. Zaradi odlične lege ima vse možnosti za razvoj, kar se danes potrjuje. A SLS tudi dandanes ni pozabila na Ankaran. Marjan Podobnik obljublja, da so občini še vedno na voljo in da ji bo SLS priskočila na pomoč, če bo le lahko kako pomagala.

Župan Kopra Aleš Bržan sicer meni, da bi raje videl, če bi bil bi Ankaran še vedno pod občino Koper. A glede na to, da se občina Koper v zadnjem času ukvarja predvsem z reševanjem težav, ki so se skozi leta pozabljala ali se z njimi ni nihče ukvarjal, je veliko bolj smiselno sodelovanje, kakršno imata občini zdaj.

Bržan je izpostavil še, da se zaveda, da le stranke, kot je SLS, ki imajo bogato zgodovino in niso le muhe štiriletnice ali osemletnice, lahko pripomorejo k napredku in zmorejo narediti konkretne spremembe. Zaveda se, da četudi SLS trenutno ni v parlamentu, lahko bistveno več naredi na daljši rok. Zato ideje o povezovanju v prihodnosti ne izključuje. Podobnik je to še posebej izpostavil, saj se zaveda, da manjše stranke, ki delujejo na lokalni ravni, veliko bolje poznajo in prepoznajo problematiko ljudi.

SLS je že v preteklosti pozivala k decentralizaciji in debirokratizaciji, ki zavirata razvoj Slovenije.

Slovenija je del Evropske unije, a tega ne znamo najbolje izkoristiti

Ravno birokracija je eden glavnih zaviralcev razvoja in črpanja evropskih finančnih sredstev, meni mag. Monika Kirbiš. Izpostavila je, da smo pri črpanju sredstev EU zelo nespretni. V zadnjem obdobju smo od 3 milijard, ki bi jih lahko pridobili, počrpali zgolj 1,8 milijarde sredstev. Trenutno ima Slovenija na voljo 12,2 milijarde sredstev (za podjetja, za brezposelne, za covid-19 …) v treh različnih stebrih. 2 mrd imamo še iz naslova nepočrpanih sredstev iz obdobja 2014–2020, 5,7 mrd iz naslova projekta Next Generation (namenjenih za covid-19) in 4,5 mrd za obdobje 2021–2027 (2,9 za kohezijo in 1,6 za kmetijsko politiko).

Ali bomo v prihodnje spretnejši, lahko samo ugibamo in upamo na to, a dokler se ne bomo zavedali pomena Evropske unije in koliko nam ta lahko da, bo to težko izvedljivo.

Evropski poslanec iz vrst SLS Franc Bogovič v EU sicer vidi institucijo, s pomočjo katere lahko Slovenija zacveti in marsikaj, kar v lokalnem okolju še ni urejeno, uredi. Izpostavil je t .i. zeleni program, ki bi ga v Sloveniji morali podpreti in sprejeti z odprtimi rokami.

Evropska unija je bila ustanovljena po 2. svetovni vojni z namenom, da obnovi vse tisto, kar je vojna uničila. Danes unijo sestavlja 27 držav, ker je Velika Britanija izstopila. A bistvo unije ostaja še vedno enako. S skupnimi močmi pomagati vsaki članici, da lahko razvije svoje potenciale in obnovi tisto, kar je treba obnoviti. Po mnenju Bogoviča je EU prostor, kjer bi Slovenija lahko razvila vse svoje potenciale.

Slovenija je zelena država, a jo uničujemo

Da je rešitev ravno v črpanju sredstev iz EU, ki bi jih oplemenitili v projektih za okolje, kar je nujno, meni Andrej Čuš, predsednik stranke Zeleni Slovenije, ki ima tako kot SLS dolgoletno tradicijo. Podobno kot SLS so tudi Zeleni Slovenije od zadnjih volitev naredili korak naprej in združili tri zelene stranke v eno matico. Po mnenju Čuša se združevanje nadaljuje – tudi s SLS, če bodo stekli ustrezni dogovori.

Čuš meni, da je v slovenskem političnem prostoru »preveč zidov in premalo mostov«, zaradi tega pa se ob stran postavljajo pomembna vprašanja – voda, okolje, gozdovi, tla, prehrana, energetika … Na ravni Evropskega parlamenta sta po Čuševem mnenju dve zeleni stranki – nordijska levica in Evropski zeleni.

Čuš meni, da se okoljskih problemov premalo zavedamo, in to že kar nekaj let. Veliko je govora o cestni varnosti, šolski varnosti, takšni ali drugačni infrastrukturi … Meni, da so investicije potrebne, prav tako nova delovna mesta, a ne iz naslova podrtih gozdov in uničenih rodovitnih polj. Čuš poudarja, da se moramo zavedati, da voda v Sloveniji ni samoumevna, saj namreč 340.000 oseb ne ve, kakšno vodo pije, 40.000 oseb pije oporečno vodo in marsikje je vodovodna infrastruktura zelo problematična ali celo razpada. 25 odstotkov pitne vode v Sloveniji »izgine«. Mogoče trenutno v tem še ne vidimo težave, a dnevi so šteti.

Migranti predstavljajo veliko težavo

Težava, ki je v zadnjem času tudi zelo v ospredju, so migranti. Ne begunci, kot bi rada predstavila »leva opcija«. Ilegalni prehodi mej so se v tem letu drastično povečali, je povedal Franc Kangler, sekretar na notranjem ministrstvu.

Izpostavil je kar nekaj problematičnih situacij, ki so se dogajale na področju ilegalnih prehodov. Kangler meni, da je skrajno neodgovorno, da SD, Levica in nevladne organizacije predstavljajo izkrivljeno sliko o migrantih. Predvsem pa je neodgovorno, da se v obliki »fake news« širijo informacije, ki so daleč od resnice.

Kangler je izpostavil dva zelo pereča primera. Ugrabitev starejšega gospoda, ki so ga mnogi označili za igran scenarij strank, ki so močno protimigrantsko usmerjene. Kangler je zagotovil, da je bil žal ta dogodek resničen in se ne bi smel zgoditi.

Drug primer pa je nedavni »upor« v begunskem centru v Postojni. Kangler je center obiskal in ugotovil, da je za te ilegalne pribežnike zelo lepo poskrbljeno. Da so storitve, ki so jim namenjene, vrhunske. Ko pa je na kosilo ali ogled povabil Tanjo Fajon, je njegovo povabilo ostalo neslišano.

Kangler je izpostavil, da imajo policisti veliko dela z ilegalnimi pribežniki in da zadeva ni tako nedolžna, kot jo želijo prikazati nekateri mediji. Če to ni osrednja tema, še ne pomeni, da se ilegalni prehodi ne dogajajo, ker se. Ilegalni migranti predstavljajo resno grožnjo Sloveniji. Kar prav tako želijo zminimalizirati »leve stranke« in blokirajo vse, kar bi slovensko vojsko izboljšalo in jo ustrezno opremilo za boj s to problematiko. Kar je protidržavno in lahko bi rekli, da s tem tudi ogrožajo Slovenijo.

Kako problematični so ilegalni prehodi, je izpostavil tudi Rok Frelih, ki je poleg kibernetične nevarnosti izpostavil ravno migrantsko situacijo. Po njegovem mnenju se je Evropska unija zadeve lotila napačno. Predvsem Angela Merkel je zabila zadnji žebelj v krsto Evropi pri tej problematiki. Ona je bila tista, ki je migrante pozivala v Nemčijo, in ravno Evropska unija je bila tista, ki se ni ustrezno odzvala na to. Posledica tega neučinkovitega soočanja so bili teroristični napadi, množična posilstva, požiganje cerkva (Notre-Dame).

Slovenija ima veliko potencialov in s pomočjo Evropske unije lahko te potenciale uresniči. A pred tem mora imeti v parlamentu stranke, ki bodo znale in zmogle prepoznati nevarnosti države in potrebe državljanov ter uvideti, da tudi ni vse samoumevno. Slovenija velja za zelo čisto državo, kjer imamo tako morje, gore, gozdove, zelena polja in čisto vodo. A če nam bo to samoumevno in vodilni ne bodo prepoznali problematike tega, bomo država, kjer bodo voda, delo, varnost … privilegij oziroma vrednejše kot zlato.