Okolje in narava sta najbolj zlorabljena pojma
»Če bom mis sveta, bom poskrbela, da bo mir na svetu in da ne bo lačnih otrok!« Se še spomnite teh besed? No, zdaj lahko slišite »bom poskrbela, da ne bo onesnaženja, za naravo in okolje …« Zgleda, da mir na svetu in lačni otroci niso več IN tema, zdaj je IN okolje, narava. In tako kot leta nazaj nihče ni dobro vedel, kaj obsega pojem »mir na svetu in lačni otroci«, danes večina ne ve, kaj zajema pojem »narava in okolje«, se pa vsekakor fino sliši, če rečeš, da se zavzemaš za okolje in naravo, medtem ko si oblečen v naravi škodljiva oblačila, oprana z najbolj toksičnimi praški, ter si nekaj informacij našel na najnovejšem pametnem telefonu, ker je on, ki si ga kupil pred pol leta, že zastarel in se voziš z najboljšim avtom, ki ima nenormalno malo porabe, ker »dizlači« to tako in tako vedno imajo. Malo karikirano, a ne daleč stran od resnice.
Priznam, da sama ne spadam med te »wanna be« borce za okolje, ker sem iskrena do sebe in do narave. Priznam, da se mi zelo malo svita, kaj vse ta pojem zajema, ker v bistvu živim v državi, kjer je voda čista, zrak dokaj čist in je vrhunec mojega prizadevanja za okolje to, da se trudim ločevati odpadke. Teoretično vem, kam spada kakšen odpadek, praktično pa je to včasih neizvedljivo in potem napačen odpadek pristane v napačni kanti. »Mea culpa, mea maxima culpa.«
Verjamem, da lahko posameznik marsikaj spremeni, a le, ko začne živeti ta naravni, naravi in okolju dobrohoten način življenja. Ne verjamem v to, da lahko to dosežeš na silo, s protesti in s podatki, ki naj bi »prebujali ljudi«. Ljudje ne maramo sprememb, še manj, če le-te posegajo v naše ugodje, kar pa življenje v sožitju z naravo definitivno je. Le tisti, ki bo v sebi začutil, da je čas za spremembo, jo bo naredil, drugače je vse le beden poskus nečesa, ker je všečno, a večino časa zahrbtno in hinavsko.
Priznam, da mi veliko bolj kot to, da je nekaj zdravo za okolje, pomeni ugodje. Če je to prav, je drugo vprašanje, ampak … nisem se pripravljena odreči določenim stvarem, če sem zaradi tega vredna obsojanja – »let it be«.
Da bo jasno, čemu se ne nočem in se ne bom odrekla:
1. Oblačila si kupim po sistemu, kar mi je všeč, kar mi pristaja in ne, kar je naravno itd. Če je slučajno to povezano, super, če ni, pač ne želim hoditi okoli kot en pajac. Po drugi strani se v poslovnem svetu to tudi ne spodobi.
2. Ne maram vonja po potu. In nikakor ne maram vseh tistih »naravnih« žensk, ki uporabljajo kristale in neka naravna mila, a ko se potijo, je lažje zdržati v štali kot ob njih. Torej, rada dišim, zato imam temu ustrezno milo, dezodorant in kremo za telo, obraz.
3. Make up mora biti lep in naravni izdelki po navadi ne podaljšajo trepalnic, jim ne dajejo gostote in podobno. Torej ja, če moški radi vidijo dobro bejbo, ki ima skoraj vedno dober make up iz ne-naravi prijaznih izdelkov, bom tudi jaz puhlo to upoštevala. Ker to prija egu, pa če si star 15 ali 50 let. Samozavest je tu drugo področje.
4. Lasje so že od nekdaj veljali za prestiž, torej če želim imeti čim bolj naravno barvo in čim bolj sijoče lase, potem moram uporabljati izdelke, ki so vse prej kot naravni in naravi prijazni.
5. Če si že kupim oblačila, ki so mi všeč, jih želim čim dlje uporabljati. Tega mi oreški za pranje perila in podobni naravni detergenti ne omogočajo. Kot prvo, madežev ne odstranijo, prav tako ne tistega vonja po potu, kuhinji, dimu in še čem. Torej uporabljam prašek in mehčalec, ker želim, da mi oblačila dišijo in so čista.
6. Poleg tega, da si avto kupim po sistemu »lep je«, pogledam tudi, koliko »pije«. Najpogosteje je kombinacija tega, kar mi je všeč in ima malo porabo, kot je to pri dizelskih avtomobilih. Na kraj pameti mi ne pride, da bi imela onega eko ali na elektriko, ki bi ga polnila z elektriko iz jedrske elektrarne.
7. Pozimi imam rada v stanovanju toplo, torej zakurim in mi je malo mar, če s tem »nehote« uničujem naravo. Ja, sem toliko sebična, da ne želim zmrzovati.
8. Obožujem zdravo prehrano, ampak včasih je hitra v plastiki in nešteto kartonih tudi OK.
9. Pločevinke, plastične steklenice, plastični krožniki, kozarci in pribor na piknikih so zakon, ker sem preveč lena, da bi imela porcelan in steklo, papirnati so pa ali predragi ali se prehitro uničijo.
10. Plastične posodice za hitro shranjevanje so še vedno zakon, posebej one od sladoleda, ko jih po drugi uporabi lahko vržeš stran.
11. Zame je čas denar in nekako nimam ne volje ne časa potovati z javnim prevozom ali imeti avta v souporabi. Preprosto mi je veliko lažje, če sem sama svoj gospod in iz točke A v točko B pridem v najkrajšem času. Ko bodo izumili teleportiranje, se odrečem tudi avtu.
12. Dobra tehnologija je zame skoraj nujno zlo, torej jo zelo hitro menjam in zelo slabo recikliram. Bi se lahko vedla odgovornejše, a »vsako tele ima svoje veselje«.
13. Vstavite po želji …
Veliko je razlogov, zakaj sem toliko iskrena, da ne bom vpliva za okolje in naravo, predvsem pa ne bom zaradi všečkov hinavska. Danes praznujemo svetovni dan okolja, katerega namen je ozaveščati ljudi o pomembnosti varstva okolja. Letos je posvečen biotski raznovrstnosti, ki podpira vse oblike življenja na Zemlji. Učene besede, ki jih večina ne razume. Zatorej, namesto da želite biti »pametni«, bodite vsaj danes iskreni do sebe in narave, okolja ter naredite nekaj v korist narave, čeravno boste prvič pravilno ločili smeti. Veste, »besede bodo kruh postale« takrat, ko boste resnično nekaj naredili, ne samo govorili, da boste.