Joe Biden je zmagal – kaj to pomeni za Slovenijo?

46. predsednik Združenih držav Amerike je kot kaže postal Joe Biden. Zapleten volilni sistem je povzročil, da smo na zmagovalca morali čakati štiri dni. Rezultati sicer še niso uradno razglašeni, vendar se po vsej verjetnosti izid ne bo spremenil. Ob vsej razvpitosti ameriških volitev, se tudi v Sloveniji sprašujemo, kaj izvolitev Bidna pomeni za nas in za našo držav?

Preberite tudi:

ZDA: junaki ali rasisti?

ZDA in EU propadata, Kitajska je učinkovita menijo Rusi

[EKSKLUZIVNO] ZDA in Kitajska končno dosegli sporazum in prekinili trgovinsko vojno

Favoriziranje Joeja Bidna s strani slovenske politike in medijev

Zagotovo je, da izvolitev Joeja Bidna in na drugi strani neizvolitev Donalda Trumpa na življenje v naši državi ne bo imelo posebnega vpliva. Lahko rečemo, da je bila medijska izpostavljenost ameriških volitev s strani naših medijev nesorazmerno prevelika, glede na to, kakšne bodo za nas dejansko končne posledice.

Ob vsem tem je zanimivo, kako je bilo skozi ves čas volilne kampanje in tudi med samimi volitvami čutiti odkrito favoriziranje demokratskega kandidata in po drugi strani očitno zapostavljanje predsednika Trumpa. Če kaj, potem bi lahko imela ponovna izvolitev Donalda Trumpa za našo državo pozitivne posledice.

Mačehovski odnos do prve dame ZDA

Ob vsej medijski histeriji ob ameriških volitvah, je bilo s strani medijev skoraj popolnoma neslišno poudarjanje, da je dosedanja prva dama, Melanija Trump, Slovenka. S strani mnogih Slovencev je bilo zaznati začudenje, da tako s strani državnega vrha, kot osrednjih medijev, ni bilo bolj poudarjeno, da ima prva dama ZDA slovenske korenine.

Sorazmerno z našim mačehovskim odnosom do porekla Melanije Trump, sta se primerno na to (ne)odzvala oba, Melanija in Donald Trump. V kolikor bi Slovenci izražali večji ponos nad tem, da je Melanija Trump žena predsednika prve velesile sveta, potem bi lahko to dejstvo tudi gospodarsko unovčili.

Pozitiven odnos do Melanije Trump bi lahko imel pozitivne posledice

Če bi takratni slovenski premier Miro Cerar in njegov naslednik Marjan Šarec uspela izkoristiti Melanijino poreklo, potem bi lahko utemeljeno upali, da bi prvi zakonski par ZDA, obiskal našo državo. Ob tem bi Slovenija postala bolj prepoznavna, kar bi vsekakor pozitivno vplivalo na krepitev gospodarske izmenjave tako med ZDA, kot drugimi državami, ki bi nas prepoznavale.

Z izvolitvijo Joeja Bidna je Slovenija izgubila priložnost, da bi ob morebitni vnovični izvolitvi Donalda Trumpa opravila popravni izpit, kar se tiče odnosa do prve dame ZDA. Zanimivo je, da odnos do Melanije ni osamljen primer, ampak se podobno dogaja tudi z drugimi Slovenci, ki delujejo zunaj naših meja. Za primer omenimo tri: Peter Opeka, Marko Ivan Rupnik in Jože Marketz.

Slovenija se mačehovsko obnaša tudi do drugih svetovno znanih Slovencev

Za Petra Opeko bomo sicer rekli, da ga vsi poznamo in, da vemo, da je misijonar na Madagaskarju. Vendar, kljub temu da je Slovenec, ob vsem, kar je storil nima niti približno tolikšne veljave v Sloveniji, kot bi jo lahko imel. Bolj, kot pri nas je zagotovo bolj znan in priljubljen npr. v Franciji.

Duhovnik Marko Ivan Rupnik je v tem trenutku eden največjih umetnikov in teologov na svetu. Ob eni izmed njegovih umetnin sta klečala in molila nihče drug kot ameriški predsedniški par, Melanija in Donald Trump. Poleg tega ima Rupnik med svojimi poslušalci večkrat celo papeža Frančiška.

Ravno pred letošnjo 100 obletnico koroškega plebiscita je najvišji cerkveni sedež v koroški Cerkvi v Avstriji zasedel Slovenec Jože Marketz. S tem je slovenska manjšina dobila zadoščenje za stoletno preganjanje s strani nemško govorečega prebivalstva.

V vseh naštetih primerih, od Melanije Trump do Jožeta Marketza, gre za nerazumljivo ravnanje s strani slovenske politike in s strani osrednjih medijev. Z ene strani redno poslušamo, kako mora Slovenija skrbeti za svoj ugled v svetu, po drugi strani pa naredimo vse, da si tega ugleda ne bi pridobili.

Je problem, ker Donald Trump ni nikjer vojaško posredoval?

Ob zmagi Joea Bidna in porazu Donalda Trumpa se odpira še eno vprašanje. Kljub vsemu pripisovanju ekstremizma, ki ga je deležen Donald Trump, je dejstvo, da je Trump prvi predsednik po Jimmyu Carterju (1977 – 1981), ki se ni vpletel v nobeno vojaško intervencijo.

Možno je, da je Donald Trump pod močnim vplivom vojaškega lobija doživel poraz ravno zato, ker se ni nikjer vojaško udejstvoval. Po drugi strani je za novoizvoljenega predsednika Bidna očitno, da se je zavzemal za napad na Zvezno Republiko Jugoslavijo, leta 1999.

Zanimivo je, da je tako kot Donald Trump tudi Jimmy Carter bil izvoljen samo za en predsedniški mandat. Vmes je bil sicer za en mandat izvoljen tudi George Bush st. (1989–1993), vendar je dobil »obliž na rano« s kasnejšim dvojnim mandatom njegovega sina Georga W. Busha ml. (2001–2009).

Je umirjena retorika zagotovilo za dejanski mir?

Joe Biden je takoj, ko je bil seznanjen s svojo zmago začel poudarjati, da je čas, da se umirimo in opustimo ostro retoriko. Glede na njegove militantne zahteve po bombardiranju Zvezne republike Jugoslavije, se lahko vprašamo ali ni Biden eden izmed tistih politikov, ki sicer govorijo umirjeno, v praksi pa so povzročitelji nemirov in spopadov.

Ameriške volitve so v prvi vrsti medijski spektakel, ki v končni fazi nimajo tolikšnih posledic, kakor to obeta glasnost različnih medijev. Tako bi morala na volitve gledati tudi slovenska politika in slovenski mediji. Dejstvo pa je, da je priložnost za večjo prepoznavnost, ki se nam je ponujala ob prvi dami Melaniji Trump, za vedno »odplavala po vodi«.