Po epidemiji nas čaka val bolezni, ki so bile zdaj postavljene ob stran

Trenutna epidemiološka slika ne riše svetle prihodnosti. Še vedno je kar 27 odstotkov testiranih tudi pozitivnih, bolnišnice pa že kar nekaj tednov hodijo po robu in se lovijo med novohospitaliziranimi, odpuščenimi in žal mrtvimi. Že lep čas je kristalno jasno, da še ene hitre rasti novookuženih ne bodo zmogli.

Vsekakor je na mestu tudi vprašanje, če bodo pripravljeni na morebitni t. i. tretji val, ki se napoveduje nekje v mesecu januarju. Realno gledano pa številke še vedno, sicer zelo počasi in bolj kot ne linearno rastejo. Upada krivulje še ni na vidiku.

Ukrepi sicer delujejo, a kaj ko se jih striktno drži zgolj 10 odstotkov državljanov, vsaj 30 odstotkov pa se jih sploh ne, tako je vsaj pokazala nedavno narejena spletna anketa.

Podobno kot v prvem valu veliko težavo predstavljajo tudi okužbe v DSO. Trenutno je okuženih kar 2531 oskrbovancev domov ter 948 zdravstvenih delavcev. Poleg DSO pa dodatno breme za zdravstvo pomenijo delovne organizacije.

Na delovnih mestih je po zadnjih zbranih podatkih poleg DSO največ prenosov okužb. V Slovencu smo že pisali o dogajanju znotraj Kočevskega tiska in Mercatorja, podobnih zgodb pa je še kar nekaj. Ob tem pa je treba poudariti, da gre tako za kršitve delodajalcev, ki ne poskrbijo za varnost svojih delavcev, kot za malomarnost delavcev, ki se jim ne zdi vredno držati ukrepov.

Žal pa te »napake« in nadzorovanje širjenja virusa puščajo daljnosežne posledice. Prim. dr. Milivoj Piletič iz SB Novo mesto je razložil, da so v prvem valu, podobno kot vse bolnišnice po Sloveniji, čez noč prenehali z nenujnimi, neakutnimi dejavnostmi.

Že takoj po prvem valu so začele nastajati še daljše čakalne vrste in večina bolnišnic je potem vsaj v poletnem času želela manko in zaostanke urediti. A ob tem ne smemo pozabiti na paradoks, ki je ob tem nastal. Namreč, tudi osebni zdravniki so izdajali manj napotnic, zato se vsaj navidezno čakalne vrste niso drastično povečale.

Vendar se zdravniki zavedajo, da je bilo zaradi zmanjšanega števila napotnic, začasnega prenehanja preventivnih pregledov in programov odkrito bistveno manj bolezni. Eden teh je vsekakor rak, za katerega je nujno, da se odkrije pravočasno. Zaradi epidemije je bil pri marsikom v začetni fazi spregledan.

V drugem valu so se nenujni pregledi zapirali počasneje in bolj premišljeno, a vendar je že zdaj jasno, da ko bomo covid »ukrotili« in bo na voljo cepivo ter bo »nevarnost koronavirusa« zajezena in mimo, bo vse to, kar je bilo zdaj postavljeno ob stran, privrelo na dan.

Prim. dr. Piletič meni, da zdravstvo čaka bumerang, in tega se bojijo, saj ne vedo, kaj jih čaka. Vedo, da je bilo izdanih manj napotil k specialistom, a to še ne pomeni, da so določene bolezni izginile. Niso. Prav tako se zavedajo, da ravno zaradi strahu pred covidom marsikdo ni poiskal zdravniške pomoči, pa bi jo moral.

Korak za korakom bo treba reševati nastalo situacijo. Dela je in še bo veliko, tisto, kar pa lahko vsak izmed nas naredi, je, da pripomore k temu, da bo delež tistih, ki se držijo ukrepov, večji.

Uporaba maske, varnostna razdalja, higiena rok in kašlja ter aplikacija #OstaniZdrav je tisti minimum in tudi največ, kar žrtvujemo k skupnemu dobremu in kar vodi iz trenutno nastalega kaosa.