Aleš Hojs: »Gre zgolj za politično nagajanje«
Aleš Hojs je minister, ki je s strani opozicije mogoče najbolj na udaru, pa naj gre za varovanje reda in miru med protivladnimi protesti, delovanje preiskovalnih organov ali migrantsko politiko. Svoj pogled nam je prek jasnih in trdnih stališč zaupal v sproščenem pogovoru.
Gospod Hojs, že vse od nastopa trenutne vlade smo priča izrazito potencirani polarizaciji v slovenskem političnem prostoru. Odvijajo se protesti z očitno politično noto, denimo petkovi kolesarji, za katere se zdi, da provocirajo tako vlado in policijo kot tudi policiste na osebni ravni. Takšne provokacije bi utegnile voditi v uporabo sile s strani policije, to pa bi se dalo interpretirati kot nasilje oblasti nad ljudstvom in Slovenijo prikazati kot policijsko državo. Se strinjate, da želijo protestniki ustvariti podobne razmere, kot jih trenutno vidimo v ZDA in drugih zahodnih državah? Kako sicer komentirate proteste in ravnanje policije ob takšnih dogodkih?
Kar se tiče polarizacije, se z vami v veliki meri strinjam. Sam imam že od vsega začetka, torej od pomladi pred očmi, da je želja teh kolesarjev v veliki meri sprovocirati policijo, da bi odreagirala drugače, kot je sicer vseskozi odreagirala. Kot veste, je policija vselej odreagirala zelo profesionalno, stoično so se odzivali tudi na njihove provokacije. Prejšnji četrtek pa je zadeva sodu izbila dno in jasno je bilo, da to niso več navadni protesti, ampak da gre za nasilje, oziroma da je bila ponovno želja sprovocirati policijo in povzročiti večjo premoženjsko škodo v samem mestu Ljubljana.
Glede na to, da so se mnogi kar naenkrat distancirali od teh protestov, moram jasno povedati, da so ti protesti samo nadaljevanje petkovih, in ni res, da so drugačni. Spomnite se, ko so petkovi protestniki nasilno, če se spomnite, pred parlamentom kamenjali neko figuro, za katero so povedali, da je figura Janeza Janše. Ali pa so zažgali lutko, ki je predstavljala mene, in podobno.
Ves ta čas gre za neko spodbujanje sovraštva in nasilja, za željo po provokacijah policije. No, ne samo za željo, policijo so tudi dejansko provocirali, in to je seveda daleč od tega, da bi bili petkovi protesti nenasilni. Niso pa šli v tako skrajnost, kot so šli četrtkovi.
Odgovor na vaše vprašanje je gotovo da. Vseskozi je bila to želja petkovih »organizatorjev«, ki se nikoli niso razkrili – čeprav je bilo vsem jasno, kdo to je – vzpostaviti neko anarhično stanje znotraj mesta Ljubljane in kasneje obtožiti policijo, da je ravnala nasilno in neprimerno, da je prekoračila svoja pooblastila in podobno.
S tem bi se protestniki postavili v pozicijo, da bi lahko očitali nelegitimnost vladi?
Tako je. Danes je bila zanimiva razprava, v kateri je kar naenkrat skoraj cela opozicija govorila, kako se zahvaljujejo policiji, kako jo podpirajo in kako ni nobenega problema. Kar naenkrat bo problem samo še minister in cela vlada. To je popoln preobrat, saj so zdaj tudi v opozicijskih strankah dojeli, da so močno zavozili.
Naj izpostavim samo primer g. Nemca, poslanca SD, ki je tedensko pozival na kolesarjenja oziroma na proteste s tviti, govoril je »v petek se vidimo«, »tudi mi bomo zraven« itd. Ne nazadnje smo tam lahko videli tudi predsednico SD, seveda brez maske, ob tem, da je bilo že takrat jasno, da so takšna zborovanja oziroma tako število ljudi vsled pandemije zaradi koronavirusa nezakonita, saj smo jih prepovedali zato, da se virus ne širi. Popoln preobrat gre v to smer, kako je policija dobro odreagirala, problem je le še vlada ali pa mogoče jaz osebno.
Vir slike: Demokracija
Četrtkovi protesti so potekali pod vodstvom znanega hudodelca Anisa Ličine, kateremu nekateri mediji skušajo dati politično legitimnost. Kako boste v prihodnje ukrepali na tem področju? Je mogoče znano, kdo stoji za Ličino?
Preiskava je še v teku, policija je na zaprti seji Odbora za notranje zadeve podala tudi obširno poročilo. Predstavili so, koga vse so legitimirali oziroma izprašali, in kdo vse bo naznanjen kot storilec kaznivega dejanja, torej kdo je že v postopku zoper kršenje javnega reda in miru. Kar pa se tiče samega Ličine, kakor ste sami povedali, je gospod dobro znan policiji. Mislim, da ga tudi procesirajo; pa ne zgolj njega. Kdo pa je v ozadju, se še ne ve. Ocenjuje se, da so to neke kriminalne združbe ali morda še kdo (v tem trenutku težko rečem, kdo), ki jim ta čas onemogoča redne posle, na katere so bili navajeni, seveda s kriminalnega področja.
Je pa škandalozno, da se g. Ličina lahko pojavi na javni RTV in tam razlaga, kako so bili ti protesti pripravljeni in kako naj se novinarji drugič oblečejo, zato da ne bodo tepeni, in podobno. To se mi zdi prvovrstni škandal.
Ali dopuščate možnost, da za g. Ličino stojijo nekatere strukture s svojimi političnimi, in ne zgolj kriminalnimi interesi?
V tem trenutku tega ne morem potrditi, ne moremo pa si zatiskati oči pred tem, da je cela leva politična sfera od vsega začetka te demonstracije podpihovala. Seveda so jih podpihovali oziroma delali nek performans tudi mediji, od javne RTV do POP TV in ostalih levih medijev. Tukaj nima smisla, da si zatiskamo oči, da je temu tako.
Da pa bi s prstom pokazal na nekoga iz leve politične opcije, tako kot oni radi počnejo (če se spomnite, so nas kar predčasno obtožili, da za organizacijo teh protestov stoji desnica, kar je prvovrstna neumnost) … Sam ne bi rad v njihovi maniri kazal s prstom. Bo pa policijska preiskava gotovo razkrila več.
Vlada je uvedla omejitve gibanja, ki jih nekateri primerjajo s policijsko uro v času okupacije med drugo svetovno vojno. Nam lahko pojasnite razliko? V čem je razlog omejevanja gibanja državljanov? Gre tu za kakršnekoli politične cilje, kot pogosto slišimo?
Nikakor ne. Epidemiološka ura, kot jo raje imenujem, ni bila uvedena zato, da bi komurkoli omejevala prosto gibanje, kot se je to dogajalo v času druge svetovne vojne ali pa v času kakšnih izrednih razmer ali stanj. Omejevanje gibanja se je uvedlo zgolj in izključno zato, ker je stroka ocenila, da je na žalost, kljub vsem priporočilom, da naj se ljudje ne družijo in naj ne prirejajo zabav, da naj ob večerih ne stikajo glav skupaj v gostilnah in restavracijah, ocenila, da dobršen del ljudi tega ne upošteva.
Glede na stopnjo prenosa tega virusa je stvar tako nevarna, da je treba takšno epidemiološko uro uvesti. Zaradi tega so bili uvedeni vsi ukrepi, od prepovedi gibanja med regijami in kasneje občinami, pa kljub temu število okuženih kar ne pade. Ankete kažejo, da se ljudje nekako v 60 % strinjajo z ukrepi vlade, ampak upošteva jih zgolj 30 % ljudi. Zato ni čudno, da imamo v posameznih občinah še vedno rasti okuženosti, namesto da bi po desetih dneh lockdowna imeli precejšen padec krivulje okuženosti.
Torej lahko ovržemo namigovanja dela opozicije, da gre za diktatorske težnje vlade?
Absolutno. Poglejte si ukrepe, ki jih je v prvem valu, ko je bila najbolj prizadeta, uvedla Italija. Tam, kot veste, se ljudje niso smeli oddaljevati od doma več kot 200 metrov. Mislim, da so imeli dostop do trgovin oziroma nujne preskrbe le enkrat na teden. Uvedena je bila še cela vrsta podobnih ukrepov.
Ne nazadnje pa imamo tudi danes celo vrsto evropskih držav, ki uvajajo enake ali zelo podobne ukrepe, kot jih je uvedla Slovenija, in ne vidim nobenega razloga, da bi slovensko vlado lahko označevali za avtokratsko ali kaj podobnega, če je vsem razumnim ljudem evropskega kontinenta jasno, da je treba upoštevati navodila epidemiologov. V tem trenutku ni druge možnosti za zajezitev virusa. Ko pa bo dostopno cepivo, bo ta stvar mnogo lažja.
Velik varnostni problem predstavljajo nezakonite migracije. Pred kratkim ste napovedali poostritev azilne zakonodaje. Kako naj bi se po novem godilo migrantom v Sloveniji?
Na mizi so trije zakoni. Zakon o tujcih je bil že sprejet, Zakon o dovoljenju za delo tujcev je bil v četrtek na vladi, medtem ko je Zakon o mednarodni zaščiti še v koalicijskem usklajevanju in bo predvidoma v tem tednu na vladni mizi.
V čim večji meri želimo onemogočiti zlorabo azilnega sistema. O zlorabah ste lahko brali celo v zvezi s kriminalistično preiskavo, kjer je policija ugotovila, da celo zaposleni varnostniki znotraj azilnega doma za lepe denarce tihotapijo prosilce za azil na slovensko-italijansko mejo. Takšna zloraba bi se avtomatično štela za izgubo možnosti pridobitve azila. Omejili bi možnost gibanja prosilcev za azil na meje občine in še nekaj drugih ukrepov imamo v mislih. Upam, da bo koalicija za to.
Kar pa se tiče zakona o tujcih, smo se pretežno fokusirali na nezakonita prebivališča znotraj Slovenije, torej na fiktivna prebivališča, ter na to, da tujci, ki delajo v Sloveniji, relativno lahko združujejo družino – torej brez tega, da bi se družina naučila slovenski jezik in poznala slovensko kulturo in zgodovino, pa tudi na njihovo relativno finančno vrednost, ki jo morajo izkazati, da imajo zagotovljeno preživljanje; ne bi več štele dnevnice, kilometrine in malica, torej vse tisto, kar delodajalci lahko izplačujejo ljudem na roko oziroma brez plačila davkov ali socialnih in drugih prispevkov. Zadeve bi uvedli zelo transparentno, tako da bi bili tudi delodajalci nekako omejeni in da bodo svoje delavce plačevali pošteno in na podlagi tega poštenega plačila bo tudi jasno, ali imajo dovolj sredstev za preživljanje sebe in potencialno tudi družine.
Vir slike: Večer
Vemo, da policija sama ne zmore zadostno varovati meje, del opozicije pa nasprotuje uvedbi »spornega« 37. a člena. Boste slednjega v prihodnosti spet poskušali uvesti? Zakaj po vašem mnenju del politike temu nasprotuje? Gre za politično nasprotovanje iz principa, nepoznavanje varnostnih razmer ali za kaj tretjega?
Z eno besedo, gre za nagajanje vladi in za nič drugega. Gre za politično prepucavanje, če uporabim star jugoslovanski izraz. Z eno besedo, nagajajo. Na slovensko-hrvaški meji imamo celo vrsto županov, ki z veliko vnemo želijo in podpirajo, da se ta člen aktivira. Imamo SV, ki je pripravljena pomagati in lahko pomaga. Imamo policijo, ki je v veliki meri dejansko že »skurjena«. To so posledice teh enajst, dvanajst tisoč migrantov v letošnjem letu. Policija je tudi prevzela nove naloge v času epidemije, od kontrole na mejah do kontrole znotraj države.
Župani, vojska in policija želijo to aktivacijo in nobenega razloga ne vidim, da tega ne bi storili, kajti ti vojaki so deloma že tako ali tako na meji. Drugega, kot da opazujejo, ne morejo početi, s to aktivacijo pa bi dejansko fizično pomagali policiji z zadrževanjem prebežnikov, z njihovim opazovanjem in napotitvijo ter še z nekaterimi drugimi pooblastili, ki bi jih imeli, če bi se ta člen aktiviral.
Osebno nisem več optimističen glede tega, da bi ta člen še lahko spravili skozi, kajti očitno je tej opoziciji bolj kot vse drugo pomembno to, da ruši to vlado, ne glede na epidemiološko stanje ali na stanje, vezano na migrantske vpade iz Hrvaške.
Obstaja črn scenarij, da bi v primeru zaprtja meja Avstrije in Italije Slovenija postala migrantski žep. Kako ukrepate na tem področju? Kakšno je sodelovanje z omenjenima državama na področju preprečevanja ilegalnih migracij? Nameravate sodelovanje še okrepiti?
Kar ste povedali, drži. Avstrija je, kot vemo, že uvedla dovolj striktne kontrole na meji, kjer brez težav pomaga tudi avstrijska vojska. Kar zadeva migracijske prehode Slovenije proti severu oziroma zahodu (pretežno so usmerjeni proti Italiji in kasneje na sever, ampak ne prek Avstrije), Slovenija spoštuje vse bilateralne obveznosti. Torej, v kolikor ilegalni migrant preide slovensko-italijansko mejo nezakonito in ga Italijani zajamejo, ga Slovenija brezpogojno vzame nazaj, in enako je z Avstrijci.
Povedati moram, da v tem trenutku tudi Hrvati to spoštujejo dovolj korektno, saj vse migrante, ki jih mi ujamemo na svojem ozemlju, pa ti ne izrazijo želje po azilu, vrnemo na Hrvaško. Je pa seveda drug problem, na katerega hrvaškega notranjega ministra opozarjam že precej časa: nerazumljivo je, da se takšna količina migrantov znajde na slovensko-hrvaški meji, ko pa je vmes vendarle mnogo kilometrov do meje z BiH ali celo 300 km do srbske meje.
Jasno sem povedal, da pričakujem, da bo Hrvaška naredila več, da jo bomo lahko verodostojno podprli v njenih prizadevanjih za vstop v schengensko območje. Dokler pa je stvar takšna, pa sem tudi sam precej skeptičen glede tega, kako učinkovito Hrvaška varuje svoje zunanje meje.
Kakšna pa je situacija glede Frontexovih sil na slovenskih mejah? Razmišljate v tej smeri?
Za pomoč Frontexa je možno zaprositi na pobudo posamezne članice. Tudi tega se bomo poslužili, če politika ne bo aktivirala 37. a člena. Seveda sem prepričan, da bi to zmogli sami, če bi vojska priskočila na pomoč. Napovedal pa sem že, da če te aktivacije ne bo, se bom sam angažiral v bilateralnih pogovorih tako z italijansko ministrico kot z madžarskim ministrom.
Seveda bomo preverili tudi, kako je s Frontexom. A bolj kot na slovensko-hrvaško mejo Frontex spada na hrvaško mejo z BiH in Srbijo, kjer gre za zunanjo mejo EU, in ne schengensko mejo. Je pa res, da Hrvaška vse ideje o večji aktivaciji Frontexa na svojim mejah a priori zavrača, ker bi s tem posredno dala signal, da sama ni sposobna braniti svojih zunanjih meja, in v tem trenutku je očitno temu res tako.
Ne dolgo nazaj smo bili priča terorističnemu napadu, ki so ga izvedli z muslimansko vero motivirani storilci na Dunaju. Gre za enega redkih, če ne edini takšen napad v srednji Evropi, kamor sodi tudi Slovenija. Kakšna je ogroženost v smislu islamskega terorizma? Je radikalni islam pri nas prisoten in kako ga skušate preprečevati?
Z radikalnim islamom oziroma s posameznimi celicami se ukvarja tako kriminalistična policija kot tudi Sova, glede na to, da ta stvar prihaja v glavnem od zunaj. Reči moram, da se te celice dovolj dobro spremljajo. Zaenkrat je ocena tako Sove kot policije takšna, da je ta nevarnost še vedno relativno nizka. Je pa treba odkrito povedati, da »nizka« ne pomeni, da ni možna. V Avstriji smo videli, da kljub ocenam, ki so jih imeli obveščevalci (nekatere so celo slabo spremljali), lahko kakšni samotni volkovi ali radikalneži, ki se odločijo sami od sebe, kaj bodo storili, v vsakem trenutku presenetijo. Tega ne moremo povsem izključiti, verjamem pa, da so vsi varnostni organi v največji meri budni in da temeljito spremljajo, da se kaj takega v Sloveniji ne bi zgodilo.
Verjetno se strinjava, da je delovanje policije na vseh zgoraj omenjenih področjih zgledno. Vendar pa ste že večkrat omenili delovanje globoke države znotraj nekaterih preiskovalnih organov; s tem se, denimo, povezuje kadrovanje vodstva NPU. Kaj je tu šlo narobe? Kaj se po vaše v resnici dogaja z NPU?
Na NPU smo imeli kar veliko zadrego. Imeli smo veliko število preiskovalcev (zaposlenih je več kot 70 ljudi) in po moji verodostojni oceni so kljub nekaterim podatkom opravili relativno slabo delo. Nekatere večje preiskave, kot je recimo TEŠ6, niso bile opravljene na NPU, ampak so ga izvajali celjski kriminalisti. In še kaj podobnega bi lahko našli.
Sam sem prepričan, da bi glede na relativno boljše plače, ki jih imajo ti preiskovalci (pa ne nazadnje ne zaradi plač, ampak zato, ker je bilo ob ustanovitvi NPU rečeno, da so tam najbolj specializirani ter najbolj profesionalni in učinkoviti kriminalisti), morali izvajati učinkovit pregon organiziranega kriminala, a se to ni zgodilo.
Druga zelo pomembna stvar je ta, da je tudi tem, ki tam delajo, treba dati neka objektivna merila. Treba jih je vprašati, kdaj je bilo izvedeno posamezno preiskovalno dejanje, zakaj so časovne vrzeli tako velike, zakaj se čaka in zakaj se stvari ne odvijajo hitreje. Nova v.d. direktorice je tudi začela s takšnim procesom. Seveda pa je jasno, da je to mnogim nelagodno, in vsak dan lahko berete dezinformacije, tisti, ki s takim novim redom niso zadovoljni, plasirajo to prek svoje hišne televizije, če tako rečem; to je POP TV. Tam vidimo množico dezinformacij in diskreditacij. Ne bodo poročali, da je bela bela, ampak bodo poročali vse kaj drugega, ker je tukaj pač vlada Janeza Janše.
V nekaterih medijih smo zasledili, da ste predlagali ukinitev mesta direktorja NPU, očitajo vam tudi, da želite, da politika pridobi več nadzora nad delom preiskovalnih organov. Gre tu res za politizacijo strokovnosti ali pa mogoče za očiščenje teh organov (kot ste omenili, so nekateri organi v rokah globoke države)?
To, da bi jaz predlagal ukinitev mesta direktorja NPU, ne drži. Ravno obratno. Vseskozi sem govoril, da ne želim ukinjati NPU, in tudi ne želim ukinjati mesta direktorja. Želim pa, da se ta elitna organizacijska enota ustrezno umesti: da se bo vedelo, kaj bodo počeli in kako bodo počeli. Vsi govorijo, da mora biti NPU avtonomen. Ne vem, zakaj je ta avtonomnost pomembna le pri NPU. Pričakujem, da so tudi kriminalisti in policija v celoti avtonomni v vlogi in dejavnostih, ki preprečujejo kriminal ter skrbijo za javni red in mir.
Sprevržena medijska publiciteta, ki jo v zadnjem času vodijo proti meni, se mi zdi žalostna. Sam nisem predlagal še ničesar, v fazi novelacije pa je kar nekaj zakonov z mojega področja, torej Zakon o organiziranosti in delu policije, Zakon o pooblastilih policije, Zakon o nadzoru državne meje, Zakon o prijavi prebivališča in tako naprej. To bo nek paket, vsi predlogi, ki bodo romali na koalicijska usklajevanja, pa bodo seveda javni, in zato so informacije, ki jih v medijih lahko vidimo v zadnjih dneh, deplasirane.
Vir slike: Svet24
Torej gre za klasično manipulacijo oziroma fake news?
V veliki meri da. Seveda bomo tiste predloge, ki jih bomo dali naprej, tudi javno predstavili, in takrat se bo videlo, kaj kot resorni minister predlagam. Bo pa na koncu sprejetje stvar debate in strankarskih usklajevanj znotraj koalicije, kajti težko si predstavljam, da bi jih podprl kdo iz opozicije, kljub temu da so nekatere rešitve v preteklosti predlagali sami.
Na kaj konkretno mislite, kadar govorite o globoki državi?
Zadnji primer globoke države je gotovo primer koalicije KUL. Če pozorno spremljamo nastanek te koalicije, vidimo, da danes kar nihče več ne ve, kdo je tukaj tisti, ki to stvar koordinira. G. Šarec govori, da s tem nima nič, da 46 glasov pridobiva g. Damijan in da bo on glasove zgolj prispeval. Po drugi strani iz medijskih zapisov vidimo, da so v ozadju ljudje, kot je Gregor Golobič, slišim tudi, da celo Aleksander Čeferin in podobni.
Gre za tiste sisteme oziroma vzvode, ki so si jih v zadnjih dveh desetletjih nekateri lastili. V največji meri gre za finančne izplene, ki jih pridobivajo iz proračuna ali prek državnih podjetij. Tam ne želijo nekega reda ali nadzora, kar bi pravzaprav morala biti želja vsakega državljana. Ampak ideja je, da naj stane, kar hoče, torej tudi žrtve v času epidemije so očitno dobrodošle za to, da se zopet pride na oblast in zopet počne stvar tako, kot se je v več zadnjih desetletjih, ko so bile na oblasti stranke levice.
Gre za neke ustaljene strukture, ki bi jih morala preiskovati policija?
Ne zgolj policija. Imamo celo vrsto organov, kot je na primer finančna uprava. V zadnjih letih smo bili priča celi vrsti nerazumnih potez in želja nekaterih, da bi prišli do milijonskih zneskov iz naslova vplačanih obveznic razlaščencev v bankah. Kot veste, se ne želijo razkriti. Vemo, da se je množica teh stvari kupovala prek fiduciarnih računov v Švici, v Lihtenštajnu ali pa v kakšni drugi oazi.
Gre za množico ljudi, za katere je veliko vprašanje, kako so prišli do tega premoženja. Zato je skrb glede tega, da bi se razkrili in morali to pojasniti, zelo velika. Vse to je nek kompleks, neka mreža globoke države, ki je zelo prepletena.
Powered by Contextual Related Posts
