Minimalna plača: Sindikati razburjeni, GZS pomirja
Zahteve, da sedmi protikoronski zakon ne sme vsebovati določbe o zamrznitvi minimalne plače, se vrstijo. GZS pričakuje dialog s sindikati.
Ker se ob pripravi sedmega protikoronskega zakona omenja možnost zamrznitve minimalne plače, hkrati se pa ne omogoča sodelovanja sindikatov, je priprave na splošno stavko minuli petek začelo predsedstvo Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije. V ponedeljek sta se pobudi pridružila tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije ter Zveza svobodnih sindikatov Slovenije.
Preberite tudi:
Stanje socialnega dialoga v državi je na zadnje obravnavalo tudi predsedstvo Pergama. Poudarilo je, da izključevanja sindikatov iz postopkov oblikovanja in sprejemanja ukrepov in zakonodajnih rešitev ne bodo več dopuščali. Predlog o zamrznitvi minimalne plače, je bil ob vseh kršitvah pravil o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) s strani vlade, še zadnja kaplja čez rob, so sporočili po seji.
V Pergamu zahtevajo, naj se predlog zamrznitve višine minimalne plače iz osnutkov interventnih zakonov umakne. Sklene naj se tudi dogovor o politiki plač v javnem in zasebnem sektorju, oziroma splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo, odločitve in predlogi zakonov s področja delovanja ESS, pa naj se dosledno oblikujejo v socialnem dialogu in nikakor ne brez sodelovanja sindikatov.
Prav tako zahtevajo umik predloga zakona o nacionalnem demografskem skladu iz zakonodajnega postopka.
Ob tem se je Pergam odločil pridružiti pripravam za splošno stavko in druge sindikalne aktivnosti za dosego navedenih zahtev. O datumu stavke, načinu njene izvedbe in drugih sindikalnih aktivnostih se bodo usklajevali z ostalimi sindikalnimi centralami.
Glede na to, da imajo zaposleni v posameznih dejavnostih tudi specifične težave, niso izključene tudi morebitne dodatne zahteve, ki iz teh okoliščin izvirajo, so še dodali v Pergamu.
O problematiki določbe zakona o minimalni plači, po kateri se bo 1. januarja 2021 uveljavila nova formula za njen izračun, bo sicer ESS razpravljal v petek.
Delodajalci opozarjajo, da bi spoštovanje te določbe močno obremenilo stroške dela že tako prizadetih podjetij zaradi epidemije covida-19, zato naj bi sedmi protikoronski zakon predvidel začasno zamrznitev višine minimalne plače.
Vir slike: Mavric Pivk
GZS bi bojno sekiro zakopala s kulturnim dialogom
Potem ko je konfederacija sindikatov javnega sektorja začela priprave na splošno stavko zaradi predloga zamrznitve dviga minimalne plače s prihodnjim letom, v GZS pričakujejo, da bodo to rešili z dialogom. »Če bo skupen cilj ohranitev delovnih mest, potrebe po kakršnemkoli zaostrovanju ne bo,« je dejala generalna direktorica GZS Sonja Šmuc.
»Upamo in pričakujemo, da bomo zadevo lahko razrešili s kulturnim dialogom ter da bomo lahko v petek na seji Ekonomsko-socialnega sveta predložili argumente. Mi smo svoje jasno predstavili, želimo slišati tudi drugo stran,« je dejala v sredini izjavi za javnost, v kateri je gospodarstvo protestiralo proti predlogu 14-dnevnega zaprtja nenujnih dejavnosti v državi in pozvalo k nadzorovanem odpiranju sedaj zaprtih dejavnosti.
Šmučeva je spomnila, da je bil zakon o minimalni plači sprejet brez usklajevanja med socialnimi partnerji. »Gospodarstvo je bilo potisnjeno na rob brezna, sedaj sporočamo, da če bo prišlo do nadaljevanja v letu 2021, ki bo zelo zahtevno, bo to pomenilo, da bomo kar nekaj podjetij in delovnih mest potisnili čez ta rob,« je obrazložila predlog Gospodarske zbornice Slovenije o zamrznitvi dviga minimalne plače do 1. januarja 2023.
»Pozivamo, da pride do zamrznitve vsaj za leto ali dve, da se gospodarstvo lahko ponovno stabilizira in prilagodi, saj bomo s tem ohranili bistveno več delovnih mest, kot če bomo silili naprej samo zato, da bo manjši del zaposlenih imel nekoliko višjo plačo, delodajalci pa bistveno višje stroške dela. Pri enem dvigu pride samo ena tretjina tega dviga na račun zaposlenega, dve tretjini pa gresta v prispevke in davke,« je opozorila.
Vir slike: GOV.si
Sindikate je razburil predlog sedmega protikoronskega zakona, ki naj bi vključeval tudi določbo, po kateri nova formula za izračun minimalne plače ne bila uveljavljena 1. januarja prihodnje leto, ampak 1. aprila, to zvišanje pa naj bi šlo še do konca septembra v breme države. To je v sredo na dnevih slovenskega turizma potrdil tudi državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc.
