WHO opozarja: naslednja ovira je sprejem cepiva

Po mučnem letu ugibanja, kdaj bomo lahko svobodneje zadihali, se zdi, da so cepiva proti covidu-19 končno na dosegu roke, saj smo v zadnjem času lahko brali o več prebojih, med katerimi je največji zanesljivo dosežek podjetij Pfizer in BioNtech, katerih cepivo je v prvem sklopu tretje faze preizkusa pokazalo odlične rezultate. To je dobra novica ob koncu težkega leta, ki ga je zaznamovala pandemija novega koronavirusa. Na začetku prihodnjega leta bosta po nekaterih napovedih na voljo tudi cepivo Moderne in AstraZenece z univerze Oxford.
Preberite tudi:
Cepivo proti covidu-19 pred vrati: EU naročila milijardo odmerkov
Toda tudi po tem, ko bodo premagani neposredni izzivi glede izdelave zadostne količine cepiva, učinkovitega uvajanja cepljenja in pravičnega dostopa do cepiva, bo oklevanje glede cepiv ostala glavna ovira pri doseganju skupinske imunosti, ki nas lahko vse zaščiti. Ne nazadnje smo se o tem, če se bomo ali ne bomo cepili, začeli prerekati že v spomladanskem valu epidemije, ko razvoj cepiva ni bil še niti v povojih.

Vir slike: Frauke Riether, Pixabay
Skupinska imunost populacije zahteva visoko stopnjo precepljenosti
Izraz skupinska imunost populacije opisuje pojav, ko so ogroženi posamezniki oziroma tako imenovana rizična skupina zaščiteni pred okužbo, ker jih obkrožajo posamezniki, ki so na okužbo imuni. S tem je širjenje virusa minimizirano. Govora je v tem primeru o prekuženosti populacije kot posledici precepljenosti. Če je cepljeno dovolj veliko število posameznikov v populaciji, bo to zagotovilo imunost v skupnosti tudi majhnemu številu ljudi, ki niso cepljeni (npr. iz zdravstvenih ali verskih razlogov).
Dodatna ovira, ki bo vplivala na sprejem cepiva pri ljudeh, je dejstvo, da so cepiva nova in bodo verjetno nekaj časa le delno učinkovita. Lahko se pojavijo tudi neželeni učinki, ki bodo upravičeno ali tudi po krivici pripisani novemu cepivu. Glede na vsaj začasno omejeno količino cepiva bodo države najverjetneje pri cepljenju dale prednost zdravstvenim delavcem z velikim tveganjem za okužbo ali prenos okužbe in starejšim posameznikom. V prvi fazi cepljenja naj bi bilo v Sloveniji na voljo cepivo za 50.000 prebivalcev.
Odnos ljudi do cepljenja je ključnega pomena
Strokovno-svetovalna skupina Svetovne zdravstvene organizacije za vpoglede v vedenje (Technical Advisory Group on Behavioural Insights and Sciences for Health) je objavila poročilo, v katerem je opisala dejavnike, ki vplivajo na vedenje ljudi, ko gre za odnos do cepljenja: ugodno okolje, družbeni vplivi in motivacija. Raziskave so pokazale, da zagotavljanje dostopa do informacij o cepivih samo po sebi ni dovolj, da bi spodbudili njihovo uporabo, opozarjajo v Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO).
Prvi korak za doseganje sprejemanja cepljenja v javnosti je, kot menijo, enostavno, hitro in cenovno ugodno cepljenje, zlasti za velik delež ljudi, ki se s cepljenjem strinjajo. Kar se na prvi pogled zdi nenaklonjenost, odpor ali celo nasprotovanje cepljenju, je pravzaprav lahko le odziv na strah pred dodatnim finančnim bremenom, ki bi ga cepljenje prineslo s seboj.
Načrt uvajanja cepljenja mora zato upoštevati dejavnike, kot so priročnost kraja in časa cepljenja, s tem povezani stroški in kakovost izkušenj s cepljenjem. Olajšanje dostopnosti do cepiv na varnih, znanih in priročnih lokacijah, na primer v zdravstvenih domovih, kamor se ljudje pogosto odpravijo, prav tako lahko spodbudi njihovo uporabo, menijo v WHO.
Načrt cepljenja, ki ga je pripravila Slovenija, predvideva, da bo cepljenje proti covidu-19 brezplačno in bo ne glede na zdravstveno zavarovanje zagotovljeno vsem, ki se bodo želeli cepiti. Na začetku, ko bo količina cepiva omejena, je predvideno cepljenje v 20 cepilnih centrih, ki bodo praviloma v bolnišnicah. Kasneje naj bi se cepljenje izvajalo tudi v posameznih večjih zdravstvenih domovih po Sloveniji.

Vir slike: fernando zhiminaicela, Pixabay
Usmerjeno, verodostojno in jasno komuniciranje
Drugi korak za doseganje želene precepljenosti je ciljno usmerjeno, verodostojno in jasno komuniciranje zaupanja vrednih virov, ki dokazuje, da je cepljenje pomembno, koristno, enostavno, hitro in cenovno dostopno.
Zdravstveni sistemi morajo biti pripravljeni na zmanjšanje ovir za ponudbo, izvajanje storitev in kakovost storitev, poleg tega pa morajo zagotoviti, da so zdravstveni delavci in delavci v skupnosti dobro usposobljeni in deležni dobre podpore.
WHO opozarja tudi, da je nujno izkoristiti družbeni vpliv in vključiti tudi zaupanja vredne posameznike v skupnosti. Če omogočimo, da je vnos cepiva drugim viden, v klinikah ali na vidnih javnih mestih ali tako, da ljudem omogočimo, da sporočijo, da so prejeli cepivo – na družbenih omrežjih, v medijih ali osebno – lahko to prispeva k izboljšanju družbene norme, so prepričani.
Prav tako lahko k večjemu sprejemanju cepiva znotraj splošne populacije pripomore prikazovanje cepljenja zdravstvenih delavcev, ki jih javnost v boju z epidemijo sprejema kot junake.
Jasen dialog o tveganjih in koristih v boju s »fake news«
Tretji korak za doseganje zaupanja javnosti v cepivo je po mnenju WHO povečanje motivacije posameznika z odprtim in preglednim dialogom in sporočanjem o negotovosti in tveganjih pa tudi o varnosti in koristih cepljenja.
Nekateri lahko glede odločitve za cepljenje oklevajo tudi zaradi prepričanja, da njihov način življenja predstavlja majhno tveganje za okužbo, drugi imajo pomisleke glede varnosti cepiv, spet tretji pa se obotavljajo zaradi verskih razlogov ali nezaupanja v zdravstveni sistem.

Vir slike: Gerd Altmann, Pixabay
To pandemijo je spremljala in jo še spremlja poplava lažnih informacij, lahko bi rekli, da gre za »infodemijo« v svetovnem merilu. Lažnim novicam smo izpostavljeni vsi, hote ali nehote, z vseh strani namreč ciljajo na nas govorice in teorije zarot – te pa, kot smo že občutili na lastni koži, ovirajo sledenje zaščitnim ukrepom in bodo najverjetneje tudi ogrozile naše zaupanje v cepljenje.
Dokaz za bliskovito in nekritično širjenje teorij zarot je tudi primer izjave, s katero je slovenski porodničar Stanko Pušenjak strašil, da lahko cepivo proti covidu-19 povzroča neplodnost pri kar dveh tretjinah žensk. Čeprav se je kmalu izkazalo, da je g. Pušenjak naredil napako, ker nečesa »ni prav razumel«, se njegovo opravičilo in pojasnilo ni širilo niti približno tako hitro, kot se je širila prva, lažna novica.
Glede na demografsko situacijo v Sloveniji, Evropi in tudi v globalnem merilu in napovedi, da bo na eni strani vedno manj otrok, kar posledično pomeni manj delovno aktivnega prebivalstva, in na drugi strani vedno več starejših ljudi, kar bo pokojninske, socialne in zdravstvene sisteme, kot jih poznamo danes, postavilo pred izredno veliko preizkušnjo in na rob preživetja, se ta dotična teorija zarote zdi še posebej naivna.
Alojz Ihan, specialist klinične mikrobiologije, predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo in redni profesor mikrobiologije in imunologije, je opozoril, da ima lahko ta dotična lažna novica izjemno škodljive posledice pri sprejemanju cepiva. In najverjetneje se ne moti. Večina lažnih novic ima in bo imela škodljive posledice pri premagovanju te kuge sodobnega časa.
Razvijanje zaupanja vrednih virov, preverjanje dejstev in odzivanje na napačne informacije je ključnega pomena.
Maske in razdalja tudi po cepljenju
Sprejem cepiva in samo cepljenje pa lahko oslabi tudi samo cepivo proti covidu-19, ki vsaj na začetku še ne bo popolnoma učinkovito (tudi zaradi tega, ker bo trajalo nekaj časa, da bo dosežena zadostna precepljenost populacije), kar pomeni, da bodo morali ljudje še naprej izvajati preventivne ukrepe (npr. nošenje maske, vzdrževanje fizične razdalje, higiena kašlja in rok). Tudi tisti, ki se bodo cepili.

Vir slike: Reimund Bertrams, Pixabay
Obvladovati lastna velika pričakovanja bo posebno zahtevna in pomembna naloga. Zagotavljanje, da se bodo tudi cepljeni še naprej držali varnostnih ukrepov in na tak način zaščitili sebe in druge, bo naporno in ključno.
Izzivov, pred katere nas postavlja covid-19, tudi v prihodnje ne bo manjkalo, pri vsem tem pa, tako opozarja WHO, bo pomembno vzpostaviti zaupanje javnosti v cepivo proti covidu-19, preden si ljudje ustvarijo preostro mnenje proti njemu. Za vzpostavljanje zaupanja pa je ključno dosledno, pregledno, empatično in proaktivno komuniciranje o negotovosti, tveganjih in razpoložljivosti cepiv.