Zgodba za lepši dan: Zgodba o zlatem orlu

Zlati orel doživi največjo starost med vsemi ptiči. Lahko doživi tudi sedemdeset let, vendar ima vmes zelo stresno obdobje, kajti da bi doživel tako starost, mora nekje pri štiridesetih sprejeti zelo težko odločitev.

Zlati orel do svojega štiridesetega leta živi polno življenje. Ustvari si družino, dom – gnezdo, veliko lovi in je svoboden. A z leti mu kremplji in kljun zrasteta, se zarasteta in perje se namnoži. Pri štiridesetih njegovi kremplji ne zmorejo loviti plena, ki mu služi kot hrana. Njegov kljun zraste toliko in se zvije, da mu komaj kaj hrane uspe požreti. Njegova stara in težka krila se zaradi zbitega perja zatikajo za trup, kar mu onemogoča letenje.

Takrat orlu ostaneta zgolj dve možnosti: umreti ali iti skozi boleč proces, ki traja skoraj pol leta. Večina jih umre, tisti pravi pa se odločijo za največje muke in za življenje.

Orel mora zbrati toliko moči, da odleti v gore in poišče najostrejšo skalo. Ob njo s kljunom tolče tako dolgo, da mu le-ta odpade. Potem čaka, da mu zraste nov kljun, s katerim si skljuje stare kremplje. Ponovno mora počakati, da mu zrastejo novi, s katerimi prečeše staro perje in si odstrani polovico perja na krilih.

Šele po skoraj šestih mesecih orel lahko poleti v novo življenje in tako živi še naslednjih 30 let.

Podobno je s človekom, do svojega 40. leta si ustvari družino, zgradi dom in pade v cono udobja. Takrat se mora odločiti, ali bo v življenju životaril ali naredil korenito spremembo. Kot pri orlu, se le redki odločijo, da bodo živeli.