Zgodba za lepši dan: Zakaj življenje ni potovanje
Človeško življenje je nenehno primerjano s potovanjem, a zmotno. Naš obstoj namreč ni usmerjen k neki ciljni točki, kamor bi življenje moralo nujno dospeti. Bolje bi ga bilo primerjati z glasbo – ali s katerokoli drugo formo umetnosti, saj glasbenik ni osredotočen na ustvarjanje konca skladbe.
Če bi se v glasbi osredotočali na cilj skladbe, bi bil najboljši skladatelj tisti, ki bi pisal le zaključke skladb, in najboljši glasbenik tisti, ki bi skladbo igral najhitreje. Enako je s plesom. Bistvo plesa ni zaključni plesni korak. Bistvo plesa je ples.
A ljudje smo vzgojeni popolnoma drugače. V šoli nas učijo, naj se učimo, da bomo napredovali v naslednji razred, da se bomo prebili v srednjo šolo. Tam naj se osredotočimo na študij, na katerega želimo biti sprejeti. Ko enkrat postanemo študentje, se moramo truditi in pripravljati, da bomo kmalu vstopili v pravo življenje.
Tedaj se zaposlimo, kjer moramo dosegati določene cilje, delamo, da bomo napredovali, delamo, da bomo nekega dne dobili boljšo službo, ker ta v resnici ni zadovoljiva. Čakamo na prihodnost in na se podimo za tistim velikim ciljem, ki ga še vedno nismo dosegli, in ki gotovo prihaja, ki prihaja že leta in leta, in še zmeraj prihaja.
Ko pri petdesetih letih osvojimo službeni položaj, ki smo si ga želeli, ko imamo družino, dom – ko končno osvojimo vse uspehe, se v resnici sploh ne počutimo kaj drugače kot poprej.
Mnogi ljudje vse življenje hranijo denar za upokojitev, a ko so stari petinšestdeset, preprosto več nimajo energije, da bi se odpravili na dolgo želeno potovanja. Zato svojega cilja nikoli ne uresničimo, umremo nepotešeni, prazni, utrujeni, ker smo se sami ves čas življenja goljufali.
O življenju smo razmišljali kot o romanju, potovanju, ki ima na koncu velikanski pomen, in najpomembneje je bilo priti do tega konca – do uspeha, nebes. A vso pot smo se motili.
Življenje je bila glasba in ob njej bi morali peti, plesati – dokler je glasba še igrala.
Še dobro, da naša glasba še vedno igra. Kaj pa vi hočete zapeti?
